1. K družini usmerjena zdravstvena oskrba in pediatrična onkologijaMojca Horvat, 2021, magistrsko delo Opis: K družini usmerjena zdravstvena oskrba je najsodobnejša in najprimernejša metoda oskrbe otroka, obolelega za rakom. Mnogi avtorji še vedno poročajo o težavnosti implementacije koncepta v klinično okolje. Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je percepcija in praksa strokovnjakov, ki kot multidisciplinarni tim delujejo na področju pediatrične onkologije v našem okolju. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Vsi podatki so statistično obdelani s programom SPSS, verzija 25. Raziskava je pokazala, da je organizacija naravnana na izvajanje k družini usmerjene zdravstvene oskrbe (x̄ = 2,42, σ = 0,614). Multidisciplinarni tim starše vključuje v aktivnosti zdravstvene oskrbe otroka (x̄ = 2,01, σ= 0,580), moral pa bi poglobiti zavedanje pomena skrbi za celotno družino. Razumevanje koncepta se ne razlikuje glede na izobrazbo ali delovne izkušnje strokovnjakov (p > 0,05), vendar pa se kažejo tendence med strokovnjaki z najmanj in največ delovnimi izkušnjami (p < 0,05). Mnenja strokovnjakov s področja onkologije so enotna, s strani negovalnega tima iz enote intenzivne terapije pa se kažejo odstopanja okoli vključevanja staršev v aktivnosti zdravstvene oskrbe in skrbi za celotno družino (p < 0,05). To razumevanje je treba vključiti v organizacijo, oblikovanje smernic, postopke in v vsako srečanje strokovnjakov z otrokom in njegovo družino.
Ključne besede: družina, hospitaliziran otrok, pediatrična onkologija, zdravstvena nega, k družini usmerjena zdravstvena oskrba
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 88
 Celotno besedilo (2,54 MB) |
2. Onkološki bolnik in samomorilnostMevludin Demirović, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju.
Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature.
Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij.
Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Ključne besede: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 7723; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Prehranjevalne navade obolelih za rakomMateja Šlebinger, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča: V svetu je vse več smrtnih primerov povezanih z obolenjem za rakom. Pri obolenju imajo ključen pomen prehranjevalne navade ljudi, ki se razvijejo že v zgodnji dobi življenja. Ozaveščanje ljudi in upoštevanje načel o zdravem prehranjevanju pripomore h kakovosti življenja in zmanjšanju tveganja za rakovo obolenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti prehranjevalne navade obolelih za rakom.
Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev, ki je vseboval 30 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije iz regij: Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Anketirali smo 65 članov društva, ki so zboleli za rakom.
Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so ljudje, ki so oboleli za rakom, bistveno izboljšali svoje prehranjevalne navade po tem, ko so jim diagnosticirali obolenje. Način prehranjevanja je pred nastopom bolezni 18,5 % anketiranih ocenilo kot slab, medtem ko po diagnosticirani bolezni ni nihče od anketiranih svojega načina prehranjevanja ocenil slabo. Ugotovili smo, da obstaja razlika (Z= -3,676, p < 0,001) v samooceni načina prehranjevanja pred in po bolezni.
Sklep: Obolenje za rakom predstavlja pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Vsak posameznik mora za lastno zdravje poskrbeti tudi z ustreznim načinom prehranjevanja. Preprečevanju in obvladovanju te bolezni bo potrebno posvečati vse več pozornosti.
Ključne besede: prehrana, vpliv prehrane, prehrana in navade, bolnik z rakom, rak in prehrana, onkologija.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1438; Prenosov: 181
Celotno besedilo (809,01 KB) |
4. GinekologijaDarja Arko, Elko Borko, Radovan Breznik, Igor But, Raja Gošnak Dahmane, Zlatka Rakovec-Felser, Vida Gavrić-Lovrec, Borut Gorišek, Borut Kovačič, Tatjana Kodrič, Božo Kralj, Boštjan Lovšin, Gregor Pivec, Božena Primožič, Milan Reljič, Iztok Takač, Veljko Vlaisavljević, Ivan Žebeljan, Branka Žegura Andrić, 2008, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo Opis: Ginekologija
Ključne besede: načrtovanje družine, ginekološka onkologija, neplodnost, reproduktivno zdravje, ženska spolovila, anatomija, ginekološki pregled, menopavza, nosečnost, splav, dojka, urinska inkontinenca, kirurgija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 3699; Prenosov: 522
 Povezava na celotno besedilo |
5. |
6. OBRAVNAVA PACIENTA Z MALIGNIM OBOLENJEM PROSTATETomaž Pečolar, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Za odkrivanje in zdravljenje raka prostate je na voljo več pristopov. Pomembna je individualna obravnava in ustrezna priprava pacienta na proces zdravljenja. Namen diplomskega dela je bil predstaviti obravnavo pacienta z malignim obolenjem prostate.
Metodologija: Empirični del diplomskega dela je bil osnovan na kvalitativni metodi dela. Obravnavali smo pacienta po operaciji malignega obolenja prostate. Po modelu Marjory Gordon smo pripravili intervju z vprašanji odprtega tipa. Raziskavo smo izvedli na urološkem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Podatke smo pridobili s preučevanjem medicinske in negovalne dokumentacije, s pogovorom in opazovanjem pacienta ter s pogovorom z člani zdravstvenega in negovalnega tima.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da ustrezno informiranje pacienta o njegovi bolezni in dobra psihofizična priprava na zdravljenje malignega obolenja prostate pomembno zmanjšuje strah in skrb pacienta. Najpogostejši negovalni problemi pri pacientu po operaciji prostate so nevarnost infekcije, obstipacija, nepopolna mobilnost in zmanjšana zmožnost za osebno higieno po operaciji, motnje spanja, bolečina, strah, moteno doživljanje telesne podobe in stresni sindrom zaradi zamenjave okolja.
Diskusija in zaključki: Dejstvo je, da ima prostata pomembno funkcijo v moškem telesu in da število obolelih iz leta v leto narašča. Pojav prvih znakov in simptomov še vedno ni zadosten razlog za obisk urologa, prav tako se premalo starejših moških odloča za preventivni pregled prostate. Pomembno je, da je prebivalstvo ozaveščeno o možnih obolenjih prostate, pri tem lahko veliko pripomorejo medicinske sestre z zdravstveno vzgojnim delom.
Ključne besede: prostata, maligni karcinom, pacient, onkologija, preiskave, operativni poseg, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 2577; Prenosov: 401
Celotno besedilo (1,47 MB) |
7. |
8. Zdravstvena nega pacienta s Hodgkinovim limfomomTamara Muhič, 2013, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak vstopi v življenje pacienta in njegove družine nepričakovano ter poseže na vse ravni življenja. V takšnih primerih lahko optimalne možnosti zdravljenja in zdravstveno nego zagotavljamo samo s celostno obravnavo že od diagnostične faze, preko vseh faz zdravljenja in okrevanja. Glavni cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je doseči ozdravitev, vendar je pot do ozdravitve težka, saj mora pacient skozi agresivno kemoterapijo in radioterapijo, ki puščata veliko neželenih učinkov.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti Hodgkinov limfom, ter s pomočjo študije primera prikazati pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Hodgkinovim limfomom.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera pacienta s Hodgkinovim limfomom. Obravnava pacientke je potekala na njenem domu. Informacije o pacientki smo pridobili na podlagi vprašalnika, ki je delno strukturirane narave, prav tako smo podatke pridobili iz njene medicinske in negovalne dokumentacije.
Rezultati: Na podlagi študije primera smo ugotovili, da ima pacient s Hodgkinovim limfomom največ težav zaradi samega zdravljenja s kemoterapijo in radioterapijo. Najpogostejši negovalni problemi, ki jih imajo pacienti s Hodgkinovim limfomom so: težko dihanje in kašelj, težko in boleče požiranje, socialna izolacija zaradi zmanjšane imunosti, slabše splošno počutje, depresija, pomanjkanje samozavesti zaradi izgube las, slabše spanje zaradi bolečin, izpostavljenost infekcijam zaradi zmanjšane imunosti ter strah pred prognozo in posledicami zdravljenja.
Sklep: Pacienti s Hodgkinovim limfomom morajo upoštevati navodila, ki jih daje njihov onkolog, saj s tem lahko preprečijo marsikatero težjo obliko neželenih učinkov citostatskega zdravljenja in obsevanja. Medicinska sestra v tem primeru deluje zdravstveno-vzgojno ter pacienta poučuje in mu svetuje glede na njene kompetence.
Ključne besede: Ključne besede: maligni limfom, Hodgkinov limfom, Hodgkinova bolezen, onkologija, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2864; Prenosov: 479
Celotno besedilo (835,27 KB) |
9. |
