1. Kartelni sporazumi — analiza novejših primerov iz evropske in slovenske prakseMiša Lešek, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes je svobodni trg glavni dejavnik razvoja družb in doseganja ekonomske učinkovitosti. Kartelni sporazumi posegajo v delovanje prostega trga, saj negativno vplivajo na potrošnike in konkurenco ter zavirajo družbeno rast. Karteli so v skladu s konkurenčnim pravom strogo prepovedani, oblasti pa se že mnogo let trudijo razbiti nedovoljene zdužbe. V diplomskem projektu se dotaknemo omejevalnih sporazumov, jih umestimo v konkurenčno pravo Evropske unije in Republike Slovenije ter jih podrobneje razčlenimo. V sklopu sporazumov obravnavamo vertikalne in horizontalne dogovore med konkurenti, k slednjim uvrščamo tudi kartele. Preučujemo jih tako na območju Evropske unije, kot tudi v Sloveniji. Pojavljajo se v obeh okoljih, preganjajo pa jih pristojni organi za varstvo konkurence. Poleg konkurenčnopravnega vidika, kartele opredelimo še iz ekonomskega stališča. Analiziramo praktične primere kartelov v Evropski uniji in Sloveniji ter višine dodeljenih glob, po obravnavnih primerih kartelizacije pa podamo še komentar o kartelnih praksah. Začetno zastavljeni hipotezi tekom diplomskega projekta potrdimo. Prva se navezuje na usklajenost zakonodaj s konkurenčnopravnega vidika, druga pa na višine dodeljenih glob s strani varuhov konkurence.
Ključne besede: kartel, kartelni sporazumi, omejevanje konkurence
Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 1101; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (567,76 KB) |
2. Prikrojevanje ponudb v postopkih javnega naročanja v konkurenčnem pravu EUNina Dajčman, 2018, magistrsko delo Opis: Omejevanje konkurence in s tem kršitev pravil konkurenčnega prava je razširjeno tudi na področje prava javnega naročanja in lahko privzema različne oblike. V magistrskem delu je obravnavana ena najbolj razširjenih oblik zatiranja naravnega stanja konkurence v postopkih oddaje javnega naročila in sicer t. i. prikrojevanje ponudb (bid rigging). Prikrojevanje ponudb predstavlja obliko omejevalnega ravnanja podjetij (kartela), pri kateri podjetja medsebojno sodelujejo in izkrivljajo konkurenco pri predložitvi ponudb v postopkih javnega naročanja.
Magistrsko delo preučuje interakcijo med konkurenčnim pravom in pravom javnega naročanja ter možne tehnike odkrivanja in preprečevanja pojava prikrojevanja ponudb. Avtorica ugotavlja, da je k tesnejši povezami med obravnavanima pravnima področjema, med drugim, močno pripomogla izrecna opredelitev načela konkurence v Direktivi 2014/24/EU o javnem naročanju.
Postopki javnega naročanja so zaradi svojih eminentnih lastnosti še posebej izpostavljeni ravnanjem prikrojevanja ponudb. Eno temeljnih načel javnega naročanja je namreč načelo transparentnosti, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju koruptivnih dejanj, na drugi strani pa prav preglednost postopka povečuje možnosti, da bodo konkurenti potvarjali razpisne ponudbe in s tem izključili konkurenco na trgu. Pomembno je, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje med transparentnostjo in preprečevanjem prikrojevanja ponudb, ki bo omogočalo optimalno izpolnjevanje tako ciljev prava javnega naročanja kot tudi ciljev konkurenčnega prava.
Obenem nam spoznanja kažejo, da ima pri uspešnem odkrivanju in preprečevanju prikrojevanja ponudb najpomembnejšo vlogo naročnik v sodelovanju z organom za varstvo konkurence. Učinkovit boj zoper takšno kartelno delovanje je mogoče zagotoviti le, če se vzpostavi ustrezen mehanizem sodelovanja med akterji postopka javnega naročanja (naročniki in ponudniki) ter organi za varstvo konkurence. Nadalje, naročnike je potrebno glede odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih praks prikrojevanja ponudb dodatno izobraziti, pri čemer so v veliko pomoč Smernice OECD za bojevanje proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih.
Ključne besede: Konkurenčno pravo EU, omejevanje konkurence s sporazumi, kartel, prikrojevanje ponudb, določanje cene, javno naročanje.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 2211; Prenosov: 501
Celotno besedilo (1,00 MB) |
3. Konkurenčno kazensko in prekrškovno pravo : nekateri izbrani problemiMiha Šošić, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Pri prekrškovnem in kazenskem sankcioniranju konkurenčnopravnih kršitev se odpirajo številni problemi, saj je poleg konkurenčnopravnih izhodišč potrebno upoštevati tudi posebnosti kaznovalnega prava, zlasti garancije, ki so potrebne za varstvo fizičnih in pravnih oseb pred zlorabo državne oblasti. Osrednjo vlogo pri tem imajo načelo zakonitosti in procesna jamstva, katerih namen je zagotavljanje poštenega prekrškovnega in kazenskega postopka. Avtor ugotavlja, da pri slovenski ureditvi konkurenčnega prekrškovnega in kazenskega prava številni problemi ostajajo odprti, tako z vidika materialnopravnih kot postopkovnih rešitev.
Ključne besede: konkurenčno pravo, prepovedano omejevanje konkurence, nelojalna konkurenca, prekrški, kazniva dejanja, načelo ne bis in idem
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 885; Prenosov: 97
Celotno besedilo (362,04 KB) |
4. Kolizijska pravila v konkurenčnopravnih sporih - problem neopredeljenosti pojmov v uredbi Rim IINina Bezjak, 2018, magistrsko delo Opis: Rim II ne definira pojmov nelojalne konkurence in ravnanj, ki omejujejo svobodno konkurenco, četudi se pravila glede določitve merodajnega prava v konkurenčnopravnih sporih nanašajo na ta dva pojma. Poleg omenjenih, določitev ustreznega prava v konkurenčnopravnih sporih otežujejo še nekateri drugi pomensko odprti pojmi, denimo (upoštevni) trg, škoda in kraj nastopa škodne posledice kot eni najpomembnejših. Ob tem se postavlja vprašanje, kako se sploh lotiti določitve ustreznega merodajnega prava, saj je odločitev v prvi fazi odvisna od tega, ali spor izvira iz pogodbene ali nepogodbene obveznosti. V nekaterih primerih tožba temelji tako na pogodbenih kot nepogodbenih elementih, zaradi česar je izbira prava še toliko bolj problematična.
To magistrsko delo naslavlja problematiko kolizijskih pravil v konkurenčnopravnih sporih, pri čemer se osredotoča na definicijo trga in ostale pomensko odprte formulacije, saj je njihova opredelitev ključna za presojo, katere določbe v konkretnem primeru uporabiti. Tudi od tega je namreč odvisna pravna varnost udeležencev na trgu.
Ugotoviti je, da Sodišče Evropske unije skuša z avtonomno razlago kazuistično razložiti vsebino pojmov in tako oblikovati poenotena pravila, ki jih lahko nacionalna sodišča uporabijo pri reševanju primerov. Razlaga SEU ni ostala povsem brez praznin, zato so naposled nacionalna sodišča vendarle tista, ki to razlago dopolnijo s svojo lastno, kar posledično nedvomno pomeni različne rezultate postopkov v različnih državah.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, omejevanje konkurence, nepogodbene obveznosti, učinek na trgu, izbira merodajnega prava, upoštevni trg, avtonomija volje, člen 6 Rim II
Objavljeno v DKUM: 05.03.2018; Ogledov: 1026; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,01 MB) |
5. PATENTNE PORAVNAVE S POVRAČILI FARMACEVTSKIH PODJETIJ IN ČLEN 101 PDEU – KAKO RAZLIKOVATI MED ZAKONITIM IN NEZAKONITIM REŠEVANJEM SPOROVJure Zadnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava patentne poravnave s povračili in njihovo skladnost s členom 101 PDEU. Gre za sporazume, ki se sklepajo med originarnim in generičnim podjetjem, dvema različnima vrstama farmacevtskih podjetij, tako da generično sprejme omejitev trženja svojega zdravila, originarno pa nanj prenese določeno vrednost. Take poravnave ohranjajo visoko ceno zdravila in s tem negativno vplivajo na blaginjo potrošnikov. Po drugi strani pa lahko stranke postavljajo v boljši položaj zaradi delitve ohranjenega monopolnega dobička. Vendar obstoj obeh elementov v določeni patentni poravnavi ne pomeni avtomatične kršitve člena 101 PDEU. Ker imata oba lahko povsem zakonite pravne podlage, je potrebno analizirati vsako patentno poravnavo posebej.
V diplomskem delu se osredotočamo na delo Komisije na tem področju, predvsem kar zadeva primernosti njenega pristopa in testa za presojo zakonitosti posameznih patentnih poravnav. Ugotavljamo, da je test Komisije, ki v glavnem temelji na presoji povratnega prenosa vrednosti, neprimeren za natančno razlikovanje med patentnimi poravnavami, ki omejujejo konkurenco in tistimi, ki je ne. Komisija se preveč osredotoča le na ekonomski model sklepanja patentnih poravnav s povračili in ne upošteva, da so prenosi vrednosti lahko posledica pomanjkljivosti pravnega okvirja v katerem deluje farmacevtski sektor. Poleg tega bi lahko v večji meri upoštevala, da se poravnava naša na patent, ki v kolikor je veljaven predstavlja povsem zakonito podlago za sprejeto omejitev generičnega podjetja, ob enem pa lahko izključuje obstoj potencialne konkurence med obema podjetjema.
Komisija patentne poravnave sklenjene v zadevah Lundbeck in Perindopril opredeli kot sporazume, ki že po svoji naravi omejujejo konkurenco. Vendar splošen in ne popolni test ni primerna podlaga za tako strogo odločitev. To je še toliko bolj res od kar je Sodišče v zadevi Cartes Bancaires zavrnilo široko razlago kategorije omejitev po cilju, v katero se uvrščajo le najhujše in očitne kršitve prepovedi omejevanja konkurence. Patentne poravnave, tudi tiste s povračili, pa so po navadi vse prej kot to. Pojasnitev razlage s strani Sodišča bi lahko pomembno vplivala na postopanje Splošnega sodišča glede pritožb podjetij iz zadev Lundbeck in Perindopril, ki bi odločitvi Komisije glede omejevanja po cilju pri patentnih poravnavah s povračili lahko razveljavilo. Na isti rezultat pa lahko sklepamo tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Actavis.
Ključne besede: patent, patentne poravnave s povračili, sektorska preiskava, omejitev vstopa generičnega podjetja, povratni prenos vrednosti, zadeva Lundbeck, zadeva Perindopril, člen 101(1) PDEU, omejevanje konkurence po cilju
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1070; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA:ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERAJure Ozimič, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava področje konkurenčnega prava, natančneje zlorabo prevladujočega položaja, pri čemer se opira na analizo konkretnega primera. V izhodišču so predstavljeni nekateri temeljni ekonomski in pravni koncepti, teorije in pravila, na katerih temeljijo namen, usmeritve in cilji konkurenčnega prava in so temeljnega pomena za ustrezno razumevanje in uporabo pravil, ki urejajo zlorabo prevladujočega položaja v praksi.
V drugem delu diplomsko delo na konkretnem primeru, na podlagi odločbe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 3073-9/02-4 z dne 4. maj 2004, osvetljuje ugotavljanje zlorabe prevladujočega položaja v praksi, pri čemer se osredotoča na vprašanja v zvezi z določitvijo upoštevnega trga, vezano prodajo ter omejevalnimi učinki, kakor so v obravnavanem primeru, kot posledica ravnanja podjetja Telekom d.d., ki je imelo prevladujoč položaj na trgu govorne telefonije, nastali na povezanem trgu storitev dostopa do interneta. Pri tem se diplomsko delo, izhajajoč iz dejstva, da slovenska konkurenčnopravna ureditev temelji na ureditvi EU, v pretežnem delu navezuje in opira na prakso institucij Evropske unije, to je Sodišča Evropske unije in Evropske komisije.
Ključne besede: Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, omejevanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja, upoštevni trg, vezana prodaja, povezani trgi, diskriminiranje konkurentov.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2010; Ogledov: 3410; Prenosov: 534
Celotno besedilo (706,61 KB) |
7. KONKURENČNOPRAVNI VIDIKI KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKE IN SORODNIH PRAVIC NA PODROČJU GLASBEAna Druškovič, 2009, diplomsko delo Opis: Individualno upravljanje avtorske ter sorodnih pravic je zaradi množičnosti ter številnih možnih oblik uporabe avtorskih del in predmetov sorodnih pravic v večini primerov težavno ali celo nemogoče. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do združevanja imetnikov pravic v kolektivne organizacije. Naloga teh je, da zagotavljajo učinkovito upravljanje avtorske in sorodnih pravic v korist imetnikov pravic. Zaradi specifičnih značilnosti sistema kolektivnega upravljanja je delovanje kolektivnih organizacij podvrženo nadzoru po pravilih prava konkurence, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kolektivne organizacije namreč lahko pri svojem delovanju kršijo pravila prava konkurence glede preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence s sporazumi med podjetji, s sklepi podjetniških združenj in z usklajenimi ravnanji podjetij ter pravila glede zlorabe prevladujočega položaja. Na evropski ravni sta v okviru tega nadzora veliko število pomembnih odločitev izdala tako Komisija Evropskih skupnosti kot Sodišče Evropskih skupnosti. Iz teh odločitev izhaja, da so ukrepi kolektivnih organizacij, ki omejujejo konkurenco, dopustni, v kolikor zasledujejo legitimen cilj varovanja interesov članov posamezne kolektivne organizacije ter ne presegajo meja nujno potrebnega za dosego tega cilja. Na podlagi tehnološkega napredka ter z njim povezane možnosti nadzora nad uporabo varovanih vsebin na daljavo pa se meja nujno potrebnega za dosego omenjenega cilja spreminja. V Priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve je Komisija Evropskih Skupnosti predstavila model konkurence, ki naj bi se uveljavil pri kolektivnem upravljanju na tem področju. Po tem modelu naj bi bili edino gibalo konkurence med kolektivnimi organizacijami imetniki pravic. Odpadla naj bi kontrahirna dolžnost kolektivnih organizacij nasproti imetnikom pravic. Prav tako naj bi odpadel sistem vzajemnih zastopniških sporazumov. Omenjeni model konkurence lahko vodi do tega, da bodo učinkovito varovani le interesi imetnikov pravic, katerih varovane vsebine so priljubljene pri širšem krogu javnosti. Posledica omenjenega modela je lahko tudi oteževanje dostopa do varovanih vsebin za uporabnike. Takšno stanje bi lahko vodilo do omejevanja kreativnosti in kulturne raznolikosti. Mnogi avtorji zato opozarjajo, da takšna konkurenčnopravno naravnana ureditev sistema kolektivnega upravljanja ni primerna rešitev. Namesto te predlagajo ohranitev mreže vzajemnih zastopniških sporazumov po vzoru Sporazuma IFPI Simulcasting.
Ključne besede: avtorsko pravo, kolektivne organizacije, kolektivno upravljanje, pravo konkurence, monopol, preprečevanje, omejevanje in izkrivljanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 2891; Prenosov: 235
Celotno besedilo (453,21 KB) |
8. |
9. |
