1. Liposomi kot nosilci bioaktivnih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNeva Kovač, 2023, diplomsko delo Opis: Liposomi, lipidni sferični delci v nano velikosti, se v zadnjih letih vse bolj pogosto uporabljajo v farmacevtski in živilski industriji, tudi na področju biomedicine. Njihova naloga je zavarovanje enkapsulirane učinkovine in sproščanje le-te na mestih, kjer je to zaželeno. V liposome je možno enkapsulirati različne biološko aktivne snovi, kot so npr. antibiotiki in ekstrakti.
V diplomskem delu je prikazana sinteza liposomov z metodo hidracije tankega lipidnega filma s steklenimi kroglicami z enkapsuliranimi bioaktivnimi snovmi. Proučevali smo vpliv različnih organskih topil na sintezo liposomov z enkapsuliranim ciprofloksacinom. Uporabili smo tri polarna (metanol, etanol in izopropanol) in tri nepolarna topila (kloroform, dietil eter in diklorometan). Določevali smo učinkovitost enkapsulacije in sproščanje enkapsuliranega ciprofloksacina ter velikost, vrednosti indeksa polidisperznosti in stabilnost sintetiziranih liposomov s pomočjo zeta potenciala. Najvišji odstotek enkapsulacije, najmanjše in najbolj stabilne liposome smo dosegli z uporabo nepolarnega topila kloroforma. Ob težnji po uporabi čim bolj ˝zelenega˝ topila smo sintezo liposomov izvedli še z mešanico etanola in kloroforma v razmerju 1:1.
V nadaljevanju študije smo v liposome enkapsulirali raztopino mangovega ekstrakta. Za sintezo smo izbrali eno polarno topilo (etanol) in eno nepolarno topilo (kloroform) ter njuno mešanico. Dosegli smo 53,73 % enkapsulacijo raztopine mangovega ekstrakta v liposome pripravljene z etanolom, kar je najvišji odstotek izmed vseh treh uporabljenih topil za pripravo liposomov. Največ enkapsuliranega mangovega ekstrakta se je sprostilo iz liposomov sintetiziranih z etanolom. Liposomi pripravljeni z etanolom so bili glede na liposome pripravljene z ostalimi topili najmanjši in najbolj homogene velikosti.
Optimirali smo tudi koncentracijo dodane raztopine mangovega ekstrakta med postopkom sinteze liposomov z namenom doseči čim višji odstotek enkapsulacije ekstrakta. Izmed petih izbranih koncentracij mangovega ekstrakta (0,5 mg/mL, 1,0 mg/mL, 2,5 mg/mL, 3,0 mg/mL in 5,0 mg/mL), je bil najvišji odstotek enkapsulacije in najboljši trend sproščanja dosežen pri koncentraciji 2,5 mg/mL. Izmerjena vrednost zeta potenciala je pokazala, da so pripravljeni liposomi stabilni, določili pa smo tudi velikosti in vrednosti indeksa polidisperznosti za liposome z različnimi koncentracijami enkapsuliranega mangovega ekstrakta. Ključne besede: liposomi, enkapsulacija, ciprofloksacin, olupki manga, karakterizacija, sproščanje Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 86
Celotno besedilo (3,38 MB) |
2. Bioaktivne snovi iz olupkov manga za kozmetično industrijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMelani Dolgov, 2022, diplomsko delo Opis: Mango velja za najbolj pogosto gojeno tropsko sadje po vsem svetu. Poleg svežega sadja ga lahko predelamo v sokove, nektarje, koncentrate in marmelade, vendar med samo predelavo ostane veliko odpadnega materiala, kot so olupki, ki predstavljajo resen okoljski problem. Ravno olupki predstavljajo bogat vir polifenolnih spojin, flavonoidov, vitamina C in zaradi tega imajo protimikrobne in antioksidativne lastnosti.
Za izvedbo eksperimentalnega dela diplomske naloge smo pripravili 4 vzorce, in sicer vodni ekstrakt suhih mangovih olupkov, etanolni ekstrakt suhih mangovih olupkov, vodni ekstrakt svežih mangovih olupkov in etanolni ekstrakt svežih mangovih olupkov ter jih analizirali s pomočjo spektrofotometričnih analiz.
Protimikrobno delovanje izolatov smo ocenili s Kirby – Bauerjevo in mikrodilucijsko metodo. S Kirby – Bauerjevo metodo smo z merjenjem cone inhibicije določevali inhibitorne lastnosti izolatov na rast različnih mikroorganizmov, in sicer Gram-negativnih bakterij (Escherichia coli in Pseudomonas aeruginosa), Gram-pozitivnih bakterij (Staphylococcus aureus in Bacillus cereus) ter gliv (Candida albicans in Aspergillus brasiliensis). Z mikrodilucijsko metodo pa samo določili protimikrobno delovanje izolatov na rast bakterij, saj smo predhodno s Kirby – Bauerjevo metodo dosegli uspešno inhibicijo le na rasti bakterij. S pomočjo mikrodilucijske metode smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo izolatov.
Spektrofotometrične analize vzorcev so potrdile višjo koncentracijo totalnih fenolov in proantocianidinov ter višjo antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov v primerjavi z vodnimi ekstrakti. Iz izmerjenih con inhibicije smo s Kirby – Bauerjevo metodo dokazali protimikrobno delovanje na rast Gram-pozitivnih in Gram-negativnih bakterij, medtem ko testirani vzorci niso zavirali rast gliv. Rezultati mikrodilucijske metode so pokazali, da so bile boljše protimikrobne lastnosti izražene proti Gram-pozitivnim bakterijam v primerjavi z Gram-negativnimi.
Glede na dobljene rezultate smo dokazali, da so olupki manga bogat vir bioaktivnih snovi s protimikrobnim in antioksidativnim delovanjem, zato bi se lahko v prihodnosti izolati iz olupkov manga uporabljali v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, prehrambna in farmacevtska. Z njihovo nadaljnjo uporabo bi lahko zmanjšali količino odpadnega materiala, ki nastane med predelavo manga in s tem zmanjšali vpliv odpadkov na okolje. Ključne besede: olupki manga, mikroorganizmi, bioaktivne snovi, protimikrobnost, minimalna inhibitorna koncentracija Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 723; Prenosov: 104
Celotno besedilo (5,39 MB) |
3. Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v olupkih manga : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeZala Serianz, 2021, diplomsko delo Opis: Mango je priljubljen sadež, ki ga ljudje uživajo zaradi specifičnega okusa, vonja in barve, prav tako pa vsebuje različne hranilne snovi. Pri predelavi manga nastaja odpadni material, med katerega sodijo olupki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Olupki manga se vedno bolj kažejo kot potencialni vir nekaterih bioaktivnih snovi, tudi določenih encimov.
V diplomski nalogi smo določevali aktivnost encimov, kot so α-amilaza, glukoamilaza, celulaza, lipaza, lakaza, katalaza, proteaza, peroksidaza, transglutaminaza in superoksid dismutaza v ekstraktih olupkov manga. Iz svežih in suhih olupkov smo pridobili etanolne ekstrakte s Soxhletovo ekstrakcijo ter vodne ekstrakte, kjer smo najprej vzorce homogenizirali, nato centrifugirali. Določevali smo vsebnost proteinov po Bradfordovi metodi in s pomočjo encimskih testov dokazali prisotnost nekaterih encimov v ekstraktih.
Rezultati so pokazali, da je vodni ekstrakt iz suhih olupkov vseboval najvišjo koncentracijo proteinov. Najvišjo aktivnost v dobljenih ekstraktih smo določili encimu lipaza, in sicer v etanolnem ekstraktu iz suhih olupkov, kjer je aktivnost znašala 61,9 U/mL. Encimi lakaza, katalaza ter glukoamilaza niso bili prisotni v nobenem od testiranih vzorcev, pridobljenih iz olupkov manga. Na prisotnost encimov v ekstraktih vpliva izbira ekstrakcijskega topila, kar smo ugotovili pri določanju aktivnosti proteaze in peroksidaze, saj v vodnih ekstraktih nismo zaznali aktivnosti teh dveh encimov. Prav tako vpliva na aktivnost encima vsebnost vode v olupkih, na kar kaže aktivnost α-amilaze, ki je bila višja v ekstraktih iz svežih olupkov, kot v ekstraktih iz suhih olupkov. Ugotovili smo, da mangovi olupki vsebujejo nekatere encime ter s tem potrdili, da le ti predstavljajo pomemben vir bioaktivnih komponent. Ključne besede: olupki manga, odpadni material, proteini, encimi, ekstrakti Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1289; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,79 MB) |