| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemih
Ivica Setinšek, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Ključne besede: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Objavljeno v DKUM: 30.01.2019; Ogledov: 1497; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (764,74 KB)

2.
3.
Rast in razvoj rička, maka in oljnih buč ter barvilnega rumenika na dveh lokacijah v Prekmurju
Ana Rožman, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 je bil na posestvu Skupine Panvita v Rakičanu opravljen poskus z makom, navadnim ričkom in barvilnim rumenikom ter oljnimi bučami. Namen poskusa je bil preveriti vpliv srednje težkih in lahkih tal z različno izraženim vplivom suše na rast in pridelek oljnic. Zasnovan je bil v naključnem bloku v štirih ponovitvah na srednje težkih in lahkih tleh. Vrednotili smo morfološke lastnosti (višino in maso rastlin), pridelek in parametre fotosinteze oljnic. Na podlagi rezultatov sklepamo, da imata tip tal in kultivar navadnega rička signifikanten vpliv na višino rastlin. Na lahkih tleh se tvori večja masa rička kot na srednje težkih; interakcija kultivarja in tipa tal ima signifikanten vpliv na število stranskih vej. Kultivar maka signifikantno vpliva na višino rastline. Lažja tla dajo v primerjavi s srednje težkimi tlemi večje število plodov in večjo maso ter višji pridelek semena buč. Kultivar ima signifikanten vpliv na število propadlih buč. Izbrani sortiment barvilnega rumenika je neprimeren za pridelavo v Sloveniji. Tip tal in kultivar nimata signifikantnega vpliva na fotosintetsko aktivnost oljnic.
Ključne besede: oljnice, rast, pridelek, klimatske zahteve, tla, suša
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2369; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (742,43 KB)

4.
Možnost uporabe soje, oljnih hibridov koruze in rička v proizvodnji biodizla : magistrsko delo
Monika Brglez, 2011, magistrsko delo

Opis: Biodizelsko gorivo prispeva k zmanjšanju emisij škodljivih snovi v ozračje, poleg tega pa ne zahteva večjih posegov v že obstoječe dizelske motorje. Namen naloge je bil ugotoviti možnost uporabe soje, oljnih hibridov koruze in rička v proizvodnji biodizla in sicer ugotoviti pridelek, vsebnost olja v semenu (ISO 659:1998) in pridelek olja na enoto površine v naših pedoklimatskih razmerah ter preučiti kemijsko sestavo olja. Določiti jodno število po metodi SIST EN ISO 3961:2000, kislinsko število po metodi SIST EN ISO 660:2000 in količino ter vrsto maščobnih kislin povzeto po Hamiltonu & Hamilton (1992) ter primerjavo s standardi. V raziskavo sta bili vključeni po dve sorti oziroma hibrida vsake oljnice. V pridelku semena in v pridelku olja sta se kot najuspešnejša pokazala oba hibrida koruze. Najmanjši pridelek semena in pridelek olja je bil dosežen pri ričku, med oljnima hibridoma koruze in ričkom je bila soja. Vsebnost olja je bila po pričakovanju največja pri obeh sortah rička in najmanjša pri obeh hibridih koruze. Srednji izplen olja smo dokazali pri obeh sortah soje. Olje koruze ni presegalo standarda v vsebnosti linolenske kisline in jodnega števila. Največjo težavo predstavlja torej prekoračena vrednost kislinskega števila, kar posledično pomeni večje število prostih maščobnih kislin. Olje rička vsebuje preveliko količino linolenske kisline. Preseženi sta tudi vrednosti jodnega in kislinskega števila. Sojino olje ima nizko vsebnost prostih maščobnih kislin ter visoko jodno število. Zato ga je možno uporabljati samo v kombinaciji z drugimi olji. V skladu s standardom SIST EN 14214 nobena izmed izbranih poljščin povsem ne ustreza zahtevanim kriterijem. Z analizo vsebnosti težkih kovin v tleh in rastlinskem materialu je bilo dokazano, da je bioakumulacija zelo nizka oz. v olju zanemarljiva.
Ključne besede: soja, oljni hibridi koruze, riček, biodizel gorivo, oljnice, proizvodnja biodizla
Objavljeno v DKUM: 15.04.2011; Ogledov: 3246; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici