| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) : magistrsko delo
Luka Repolusk, 2022, master's thesis

Abstract: V začetku leta 2020 je svet prizadela koronavirusna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala COVID-19, kasneje pa v zvezi z njo razglasila pandemijo. Države članice so uvedle izredne ukrepe, da bi omejile izbruh COVID-19 in njene posledice. Potrebna je bila hitra prilagoditev ljudi, organizacij, zdravstva, politik in gospodarstva. Tudi Evropska unija je hitro reagirala in pripravila Uredbo evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, v katerem je še posebej poudarila pomembnost ohranitve delovnih mest, ter tako tudi pripravila mehanizem SURE, instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah. Njegov cilj je zagotoviti finančno pomoč državam članicam v višini 100 milijard evrov. Pravna podlaga za sprejetje takšnega mehanizma je člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki omogoča Svetu, da državi članici zaradi izjemnih okoliščin odobri finančno pomoč Evropske unije ob izpolnjevanju predpogojev. Da je lahko država članica deležna finančne pomoči Unije, mora biti v težavah ali ji morajo groziti hude težave zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin ter nima nikakršnega nadzora nad temi okoliščinami. Pomembno načelo evropskega prava za sprejetje takšnega mehanizma je načelo solidarnosti, Pogodba o delovanju Evropske unije tudi določa solidarnostno klavzulo. Evropska unija ima za učinkovito delovanje vzpostavljen institucionalni okvir, preko katerega uveljavlja svoje vrednote in uresničuje svoje cilje. Za sprejetje mehanizma SURE in kasneje v njegovo izvajanje so bile vključene številne institucije, predvsem pa Komisija in Svet. Mehanizem SURE ima dopolnilno naravo, kar pomeni, da dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki so jih sprejele države članice. Ukrepi so bili nujno potrebni, saj ima lahko dolgotrajna brezposelnost resne posledice za rast in javne finance. Instrument SURE je podprl ukrepe skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, ki so jih države članice sprejele, da bi zaščitile delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene pred tveganjem za brezposelnost in izgubo dohodka. Komisija je 2. aprila 2020 predlagala uredbo za sprejete tega instrumenta, ki jo je Svet sprejel 19. maja 2020. Prvo izplačilo je bilo izvedeno 27. oktobra istega leta, kar je le pet tednov po tem, ko so bila finančna sredstva na voljo. Okoli 31 milijonov ljudi in 2.5 milijona podjetij je bilo podprtih s sredstvi mehanizma SURE v 19 državah članicah. Zanimivo dejstvo je tudi, da naj bi bilo več kot polovica javnih izdatkov, ki so bili podprti iz SURE, porabljenih za programe skrajšanega delovnega časa. Slovenija je Unijo za finančno pomoč zaprosila 7. avgusta 2020, v vlogi za finančno pomoč je navedla ukrepe skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo, temeljnega dohodka, oprostitve prispevkov za samozaposlene in druge ukrepe, ki ohranjajo delovna mesta. Svet je 25. septembra 2020 sprejel izvedbeni sklep, s katerim so Sloveniji odobrili posojilo v višini največ 1 113 670 000 EUR. Slovenija je znesek prejela v dveh nakazilih, 17. novembra je prejela 200 milijonov evrov in 2. februarja 2021 še preostalih 913 milijonov evrov.
Keywords: Evropska unija, Svet Evropske unije, Mehanizem za okrevanje in blažitev posledic COVID-19, Mehanizem SURE, načelo solidarnosti, člen 122 PDEU
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 74; Downloads: 11
.pdf Full text (1,03 MB)

2.
Nefarmakološki ukrepi pri zdravljenju depresije
Adelina Bytyqi, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Uvod: Depresija je zelo pogosta duševna motnja, ki je lahko ponavljajoča se in kronična. Na tržišču obstaja veliko različnih antidepresivov. Ob nepopolni učinkovitosti antidepresivov pri pacientih s težjo obliko depresije se je začelo raziskovati alternativne načine zdravljenja. V zaključnem delu smo želeli raziskati učinkovitost alternativnih nefarmakoloških ukrepov za zdravljenje depresije. Metode: Zaključno delo je izvedeno s pomočjo sistematičnega pregleda literature v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL, Web of Science, ScienceDirect in Cochrane Library. V raziskavo smo vključili članke glede na njihovo vsebino, vrsto raziskav in jezik. Potek pregleda literature je prikazan z diagramom PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Kakovost člankov je bila ocenjena z orodjem Inštituta Joanne Briggs. Rezultati: Najučinkovitejši nefarmakološki pristop za zdravljenje depresije so različne psihoterapije, med katerimi ni bistvene razlike v učinkovitosti glede na njihovo vrsto. Še vedno pa je pri zdravljenju depresije najučinkovitejši kombiniran pristop psiholoških terapij in antidepresivov. Obetavne so tudi aplikacije terapij prek računalnika ali spleta. Kot komplementarni dodatek k farmakološkemu pristopu zdravljenja depresije se prav tako priporoča telovadba. Diskusija in zaključek: Pri raziskavi nismo našli dovolj močnih dokazov, ki bi nakazovali, da je zgolj nefarmakološki pristop k zdravljenju depresije učinkovit v tolikšni meri kot kombiniran pristop antidepresivov in psihoterapije. Pri raziskavi nismo odkrili škodljivih učinkov nefarmakoloških pristopov.
Keywords: psihologija, okrevanje, antidepresivi, psihoterapija
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 327; Downloads: 154
.pdf Full text (581,35 KB)

3.
Analiza zaznavanja varnosti turistov v münchnu
András Tóth, 2021, master's thesis

Abstract: Varnost je na vrhu hierarhičnega sistema vrednot vseh ljudi, saj varnost svojega življenja in zdravja doživljamo kot osnovno življenjsko vrednoto. Pomen varnosti narašča zaradi kriminala, terorističnih napadov, družbenih nemirov, naravnih katastrof, nalezljivih bolezni in drugih dogodkov. Terorizem predstavlja v Evropi in po svetu enega izmed temeljnih varnostnih problemov ter največjo grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam ter nacionalni in mednarodni varnosti. Terorizem je dejanje, ki s seboj prinaša strah, uničenje, žrtve, nasilje med ljudmi, politične spremembe in tudi ekonomske posledice. 11. septembra 2001 se je začela doba, ki jo v sodobni sociologiji imenujemo tudi »nova normalnost« (angl. »new normality«). To pomeni, da nas v današnjem času nesreča zaradi terorizma lahko zaloti kjer koli in kadar koli.
Keywords: hotelska varnost, terorizem, okrevanje turističnih destinacij, Pariz, Nica, München, varnostni priročnik.
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 297; Downloads: 41
.pdf Full text (2,46 MB)

4.
Povezanost dispozicijskega optimizma in pozitivnih pričakovanj glede zdravljenja z okrevanjem pri srčno žilnih obolenjih
Nina Mikl, 2021, master's thesis

Abstract: Bolezni srca in ožilja so v razvitem delu sveta in v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolelosti in umrljivosti odraslih. Kljub temu da trend pojavnosti srčno žilnih bolezni v Sloveniji v zadnjih desetletjih pada, ostajajo bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. V zadnjih desetletjih naraščajo dela, ki ugotavljajo povezavo med pozitivnimi psihosocialnimi dejavniki in zdravjem ter daljšo življenjsko dobo, vključno z nižjimi faktorji tveganj srčno-žilnih bolezni in manjšo pojavnostjo bolezni. S tem namenom smo se odločili raziskati, kakšna povezava obstaja med optimizmom in/ali pozitivnimi pričakovanji glede zdravljenja in okrevanjem pri srčno-žilnih bolnikih v slovenski populaciji. V raziskavi je sodelovalo 90 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili vprašalnika LOT-R in MHLC-C ter rezultate obremenitvenega testa. Ugotovili smo, da je dispozicijski optimizem pozitivno povezan z okrevanjem v rehabilitaciji. Potrdili smo moderacijski učinek zavedanja tveganj na odnos med optimizmom in okrevanjem. Izkazalo se je, da je obvladovanje dejavnikov tveganj, kot so izboljšanje uravnotežene prehrane, povišanje fizične aktivnosti in obvladovanje kajenja, mediator odnosa med dispozicijskim optimizmom in okrevanjem tako, da je v pogoju višje stopnje obvladovanja dejavnikov tveganj povezava med njima višja. Notranji lokus kontrole moderira odnos med optimizmom in obvladovanjem kajenja ter izboljšanjem zdrave prehrane, tako da je v pogoju visoke stopnje notranjega lokusa kontrole povezava med njima višja. Prav tako zavedanje resnosti tveganj moderira odnos med optimizmom in obvladovanjem dejavnikov tveganj. Povezanosti med pozitivnimi pričakovanji in stopnjo okrevanja nismo ugotovili.
Keywords: dispozicijski optimizem, pozitivno pričakovanje, zavedanje resnosti dejavnikov tveganj, notranji lokus, okrevanje pri srčno-žilnih boleznih
Published in DKUM: 12.04.2021; Views: 411; Downloads: 65
.pdf Full text (1,56 MB)

5.
Vpliv uporabe probiotikov pri operacijah kolorektalnega raka: pregled literature
Marina Kotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki »živi mikroorganizmi, ki imajo koristne učinke na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v zadostnem številu.« Zdrava črevesna mikrobiota je pri bolnikih s kolorektalnim rakom zelo pomembna, saj se ta lahko zaradi bolezni ini operativnih posegov poruši, zato je pomembna podpora s probiotiki. Probiotiki in njihovo delovanje ter vpliv na zdravje ljudi je zelo dobro raziskano področje. Za določena stanja in bolezni je zelo pomembno, kateri sev probiotika uporabimo, kakšne kombinacije in v kakšnih količinah. Probiotiki lahko pri operacijah raka debelega črevesa pozitivno vplivajo na pooperativno okrevanje, zmanjšajo pojav infekcij ter pooperativnih zapletov.
Keywords: živi mikroorganizmi, črevesna mikrobiota, prebavne težave, okrevanje
Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 399; Downloads: 84
.pdf Full text (579,47 KB)

6.
Delati znamo – kaj pa počivati?: Okrevanje po delu z vidika psiholoških izkustev in endokrinega delovanja ter njegov pomen pri razvoju izgorelosti
Barbara Sopčić, 2020, master's thesis

Abstract: Stres in obremenitve sta stalna spremljevalca sodobnih delovnih mest, zato je poleg veščin in znanja za uspešno delo potrebno tudi hitro in učinkovito obnavljanje energije, zmanjševanje obremenjenosti ter pridobivanje novih virov. Ta proces obnavljanja, ki poteka na psihofiziološki ravni, imenujemo okrevanje oz. počitek po delu. V tej prečni raziskavi smo preučevali, kako posamezne izkušnje in vzorci počitka po delu prispevajo k razvoju spočitosti, zmanjšanju utrujenosti, kvaliteti spanca in spremembam v endokrinem delovanju ter kakšna je vloga kvalitete počitka pri razvoju dolgotrajnejših izidov kot je izgorelost. V raziskavo je bilo vključenih 49 delovno aktivnih pisarniških delavcev, zaposlenih v večjem slovenskem storitvenem podjetju. Psihološki vidiki okrevanja so bili ocenjevani s pomočjo baterije samoocenjevalnih vprašalnikov, raven hormona kortizola pa smo vzorčili z odjemom sline, kjer je bilo v skladu s smernicami upoštevanih več kontrolnih spremenljivk. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da psihološka izkustva okrevanja pomembno določajo raven utrujenosti in spočitosti, obenem pa višja raven doživljanja raznolikih psiholoških izkustev okrevanja v času po delu podpira običajno endokrino delovanje, zaznano v jasno doseženem vrhu in jutranjemu odzivu kortizola. Dodatno smo s pomočjo analize latentnih profilov na vzorcu identificirali štiri različne profile okrevanja po delu, kjer je najpogostejši profil »spočiti – problemsko usmerjeno vpeti v delo« (34,7 %). Počitek po delu je pokazal pomembno vlogo tudi pri izgorelosti in njenih sekundarnih simptomih, kjer izstopata predvsem občutek spretnosti ter afektivna ruminacija, ki kot mediatorja predstavljata ključen varovalni dejavnik in dejavnik tveganja. Z upoštevanjem izraženosti izgorelosti smo osvetlili polemiko t. i. adrenalne izgorelosti, kjer rezultati sugerirajo, da pojava izgorelosti ne spremlja zmanjšano delovanje endokrine osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, medtem ko določena odstopanja v parametrih kortizola lahko zaznamo pri tistih z izraženimi atipičnimi simptomi (psihološki distres, psihosomatske težave in depresivno razpoloženje). Z raziskavo smo pridobili nekatere pomembne iztočnice, ki kažejo, da je za zaposlene, ki se soočajo z izgorelostjo ključno doseganje sprememb v poteku počitka po delu, s čimer poglavnitna skrb delodajalcev postane ne le razvijanje sposobnosti za delo, temveč tudi spodbujanje in nadgrajevanje veščin ustreznega počitka po delu.
Keywords: okrevanje po delu, miselni odklop od dela, občutek spretnosti, kortizol izgorelost
Published in DKUM: 10.08.2020; Views: 750; Downloads: 173
.pdf Full text (2,46 MB)

7.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Keywords: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Published in DKUM: 17.07.2020; Views: 660; Downloads: 83
.pdf Full text (2,71 MB)

8.
Recesija kot izziv za gospodarsko politiko
Ajda Habjanič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarstva po naravi njihovega delovanja nihajo in se premikajo iz faze v fazo. V diplomskem seminarju podrobneje preučujemo gospodarski cikel na makroekonomski ravni, pri čemer se osredotočamo na predhodno recesijo iz leta 2008, hkrati pa izvedemo primerjalno analizo trenutnega stanja v treh najmočnejših gospodarstvih. Posamezne faze gospodarskega cikla opredelimo z vidika njihovih značilnosti in razlogov za nastanek. Podrobneje analiziramo predhodno recesijo ter razloge za njen nastanek. V zadnjem delu diplomskega seminarja strnemo kazalnike, ki nakazujejo recesijo in argumentiramo razloge za pomen njihovega kontinuiranega preučevanja. V diplomskem seminarju ugotavljamo, da se gospodarstvo trenutno nahaja v rekordno dolgem obdobju ekspanzije, zato je le vprašanje časa, kdaj bo cikel prešel v naslednjo fazo. Recesijo lahko nakazujejo nekateri kazalniki, kot so npr. izjemno nizke obrestne mere. Prav obrestne mere so imele veliko vlogo pri svetovni recesiji iz leta 2008. Takrat so centralne banke po svetu znižale obrestne mere in s tem spodbudile trošenje denarja. V diplomskem seminarju preučujemo tudi mehanizme, ki so lahko v pomoč pri blaženju nove gospodarske krize.
Keywords: Gospodarski cikel, svetovno gospodarstvo, ekspanzija, recesija, kriza, okrevanje.
Published in DKUM: 24.06.2020; Views: 631; Downloads: 53
.pdf Full text (2,07 MB)

9.
TERAPEVTSKA HIPOTERMIJA IN KONTROLIRANA NORMOTERMIJA
Janja Mulec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Terapevtska hipotermija pomeni, da namerno in s posebnimi postopki ter pripomočki znižamo temperaturo jedra telesa nižje kot je normalno. Človeška normalna temperatura telesa je okoli 36.5⁰C, ko pa bolnike zdravimo s terapevtsko hipotermijo telesno temperaturo znižamo na 32⁰C do 34⁰C. V diplomskem delu smo predstavili postopke ohlajanja bolnika, vzdrževanje ciljne temperature, mesta merjenja telesne temperature, stranske učinke terapevtske hipotermije, stanja pri katerih se izvaja terapevtska hipotermija, pripomočke kateri se uporabljajo za sistemsko ohlajanje bolnikov. S pregledom domače in tuje literature ter elektronskih virov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pozitivne učinke zdravljenja s terapevtsko hipotermijo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju terapevtske hipotermije in vzdrževanju kontrolirane normotermije ter našteli najpogostejše metode in načine doseganja terapevtske hipotermije in kontrolirane normotermije.
Keywords: terapevtska hipotermija, uravnavanje temperature, kontrolirana normotermija, nevrološke poškodbe, srčni zastoj, srčni infarkt, medicinska sestra, okrevanje, medicinska naprava
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2410; Downloads: 339
.pdf Full text (6,82 MB)

10.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE KRIZE NA GRADBENIŠTVO S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Maršenka Marksel, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki predstavlja premik gospodarstva iz ravnovesne točke visokega outputa in delujočega finančnega trga v točko upadanja outputa, vodi v razpad finančnih trgov, le to pa poslabša gospodarske razmere na realnih trgih. Hipotekarna kriza, ki se je začela v ZDA kot pok nepremičninskega balona, se je prenesla na finančne trge ter preko ZDA v Evropo in ostale dele sveta, ter iz finančnega sektorja na realni sektor, kjer je tudi hipotekarni povod nastal. Finančno gospodarska kriza je poostrila razmere v panogi gradbeništva tako v ZDA, kot tudi v EU in v Sloveniji. Medtem ko gradbeni sektor v ZDA in določenih državah EU postopoma okreva, pa Slovenija spada med države, kjer se je položaj gradbeništva celo poslabšal. Tako je gradbeništvo po nekaj letni gradbeni konjunkturi doživelo močan upad gospodarske aktivnosti, ki kljub okrevanju ostalih panog v slovenskem gospodarstvu še vedno upada. Odvisnost gradbeništva od kreditne aktivnosti se je v času poostrenih finančnih razmer izkazala za njegovo »Ahilovo peto«. Okrevanje gradbeništva bo dolgotrajen proces, v katerem se bodo gradbena podjetja še nadalje soočala s svojimi težavami kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, visoka raven konkurence, likvidnostne težave, plačilna nedisciplina. Kako hitro bo slovensko gospodarstvo in gradbeništvo okrevalo od svetovne finančne krize bo odvisno od razmer v mednarodnem okolju in finančnih trgih ter od vladnih ukrepov. Trenutne poostrene razmere dajejo slovenskemu gospodarstvu in gradbeništvu jasen signal, da je potrebno njihovo prestrukturiranje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: finančna kriza, kreditni krč, kriza v gradbeništvu, dejavniki v gradbeništvu, okrevanje gradbeništva, Slovenija.
Published in DKUM: 29.08.2011; Views: 3649; Downloads: 519
.pdf Full text (2,92 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica