Search the digital library catalog

Abstract: Povečana telesna dejavnost, ki je ključna značilnost športa, pomembno vpliva na zdravje in razvoj človeškega organizma, vendar lahko tudi privede do športnih poškodb, ki imajo resne posledice. Športne poškodbe so stalno tveganje, še posebej v kontaktnih športih, ki lahko vplivajo na uspeh športnikov. Najpogostejše športne poškodbe vključujejo udarce, zvine, zlome in pretrese v nekaterih primerih pa tudi smrtno nevarne poškodbe. Športne poškodbe se razvrščajo glede na resnost, pri čemer ločimo smrtne, težke, srednje težke, lahke in neznatne poškodbe. Večina športnih poškodb so blage poškodbe, vendar se število poškodb zmeraj povečuje, saj športniki pogosto doživijo več kot eno poškodbo v svoji karieri. Pogoste so udarnine sklepov, mišični nategi in zvini. Poleg akutnih športnih poškodb, ki se zgodijo ob trenutnem delovanju tuje sile, se pojavljajo tudi kronične poškodbe, ki izhajajo iz ponavljajočih se mikro poškodb zaradi preobremenitve tkivnih struktur. Te poškodbe se razvijajo postopoma in so lahko dolgotrajne, kar lahko privede do prekinitve športne kariere ali invalidnosti. Športne poškodbe imajo pomemben vpliv na športnikovo kariero.
Keywords: vpliv poškodb na športnike, stres in duševne težave, preprečevanje športnih poškodb, okrevanje po poškodbah, športna kariera.
Published in DKUM: 08.04.2024; Views: 310; Downloads: 30
Full text (499,16 KB)

Abstract: V začetku leta 2020 je svet prizadela koronavirusna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala COVID-19, kasneje pa v zvezi z njo razglasila pandemijo. Države članice so uvedle izredne ukrepe, da bi omejile izbruh COVID-19 in njene posledice. Potrebna je bila hitra prilagoditev ljudi, organizacij, zdravstva, politik in gospodarstva. Tudi Evropska unija je hitro reagirala in pripravila Uredbo evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, v katerem je še posebej poudarila pomembnost ohranitve delovnih mest, ter tako tudi pripravila mehanizem SURE, instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah. Njegov cilj je zagotoviti finančno pomoč državam članicam v višini 100 milijard evrov. Pravna podlaga za sprejetje takšnega mehanizma je člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki omogoča Svetu, da državi članici zaradi izjemnih okoliščin odobri finančno pomoč Evropske unije ob izpolnjevanju predpogojev. Da je lahko država članica deležna finančne pomoči Unije, mora biti v težavah ali ji morajo groziti hude težave zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin ter nima nikakršnega nadzora nad temi okoliščinami. Pomembno načelo evropskega prava za sprejetje takšnega mehanizma je načelo solidarnosti, Pogodba o delovanju Evropske unije tudi določa solidarnostno klavzulo. Evropska unija ima za učinkovito delovanje vzpostavljen institucionalni okvir, preko katerega uveljavlja svoje vrednote in uresničuje svoje cilje. Za sprejetje mehanizma SURE in kasneje v njegovo izvajanje so bile vključene številne institucije, predvsem pa Komisija in Svet. Mehanizem SURE ima dopolnilno naravo, kar pomeni, da dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki so jih sprejele države članice. Ukrepi so bili nujno potrebni, saj ima lahko dolgotrajna brezposelnost resne posledice za rast in javne finance. Instrument SURE je podprl ukrepe skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, ki so jih države članice sprejele, da bi zaščitile delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene pred tveganjem za brezposelnost in izgubo dohodka. Komisija je 2. aprila 2020 predlagala uredbo za sprejete tega instrumenta, ki jo je Svet sprejel 19. maja 2020. Prvo izplačilo je bilo izvedeno 27. oktobra istega leta, kar je le pet tednov po tem, ko so bila finančna sredstva na voljo. Okoli 31 milijonov ljudi in 2.5 milijona podjetij je bilo podprtih s sredstvi mehanizma SURE v 19 državah članicah. Zanimivo dejstvo je tudi, da naj bi bilo več kot polovica javnih izdatkov, ki so bili podprti iz SURE, porabljenih za programe skrajšanega delovnega časa. Slovenija je Unijo za finančno pomoč zaprosila 7. avgusta 2020, v vlogi za finančno pomoč je navedla ukrepe skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo, temeljnega dohodka, oprostitve prispevkov za samozaposlene in druge ukrepe, ki ohranjajo delovna mesta. Svet je 25. septembra 2020 sprejel izvedbeni sklep, s katerim so Sloveniji odobrili posojilo v višini največ 1 113 670 000 EUR. Slovenija je znesek prejela v dveh nakazilih, 17. novembra je prejela 200 milijonov evrov in 2. februarja 2021 še preostalih 913 milijonov evrov.
Keywords: Evropska unija, Svet Evropske unije, Mehanizem za okrevanje in blažitev posledic COVID-19, Mehanizem SURE, načelo solidarnosti, člen 122 PDEU
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 755; Downloads: 46
Full text (1,03 MB)

Abstract: Varnost je na vrhu hierarhičnega sistema vrednot vseh ljudi, saj varnost svojega življenja in zdravja doživljamo kot osnovno življenjsko vrednoto. Pomen varnosti narašča zaradi kriminala, terorističnih napadov, družbenih nemirov, naravnih katastrof, nalezljivih bolezni in drugih dogodkov. Terorizem predstavlja v Evropi in po svetu enega izmed temeljnih varnostnih problemov ter največjo grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam ter nacionalni in mednarodni varnosti. Terorizem je dejanje, ki s seboj prinaša strah, uničenje, žrtve, nasilje med ljudmi, politične spremembe in tudi ekonomske posledice. 11. septembra 2001 se je začela doba, ki jo v sodobni sociologiji imenujemo tudi »nova normalnost« (angl. »new normality«). To pomeni, da nas v današnjem času nesreča zaradi terorizma lahko zaloti kjer koli in kadar koli.
Keywords: hotelska varnost, terorizem, okrevanje turističnih destinacij, Pariz, Nica, München, varnostni priročnik.
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 901; Downloads: 72
Full text (2,46 MB)

Abstract: Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki »živi mikroorganizmi, ki imajo koristne učinke na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v zadostnem številu.« Zdrava črevesna mikrobiota je pri bolnikih s kolorektalnim rakom zelo pomembna, saj se ta lahko zaradi bolezni ini operativnih posegov poruši, zato je pomembna podpora s probiotiki. Probiotiki in njihovo delovanje ter vpliv na zdravje ljudi je zelo dobro raziskano področje. Za določena stanja in bolezni je zelo pomembno, kateri sev probiotika uporabimo, kakšne kombinacije in v kakšnih količinah. Probiotiki lahko pri operacijah raka debelega črevesa pozitivno vplivajo na pooperativno okrevanje, zmanjšajo pojav infekcij ter pooperativnih zapletov.
Keywords: živi mikroorganizmi, črevesna mikrobiota, prebavne težave, okrevanje
Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 1270; Downloads: 130
Full text (579,47 KB)

Abstract: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Keywords: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Published in DKUM: 17.07.2020; Views: 1322; Downloads: 157
Full text (2,71 MB)