Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tekstilna panoga je pogosto deležna kritik, ker zelo negativno vpliva na okolje in ker so delovne razmere v njej v državah v razvoju zelo nehumane. Eden od ciljev odgovornega in trajnostnega ravnanja je tudi transparentnost pri poročanju o vplivih podjetja na okolje in izvajanju ukrepov okoljske politike, pri čemer imajo pomembno vlogo poročila o trajnostnem razvoju. V ta namen smo z analizo vsebine proučili poročila o trajnostnem razvoju izbranih podjetij tekstilne in oblačilne panoge s poudarkom na okoljskih kriterijih. Raziskali smo, o katerih okoljskih kriterijih in ukrepih poročajo izbrana podjetja in ali se je zavedanje o okoljskih problemih in o številu ukrepov, ki jih proučevana podjetja povzročajo s svojo dejavnostjo, v opazovanem časovnem obdobju poglobilo. Rezultati so potrdili, da ogljični in vodni odtis v zadnjih letih močno pridobivata na pomenu. V okviru življenjskega cikla oblačil v proučevanih podjetjih najpogosteje namenjajo največjo pozornost ukrepom v fazi proizvodnje in pridobivanja surovin, najmanj pa v fazi uporabe. Vsa so v svojih poročilih navajala zgolj pozitivne informacije, le v majhni meri so bili navedeni tudi neuspehi pri doseganju določenih ciljev trajnostnega razvoja.
Ključne besede: tekstilna panoga, oblačilna industrija, poročila o trajnostnem razvoju, okoljski kriteriji, ogljični odtis
Objavljeno v DKUM: 23.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (443,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 1363; Prenosov: 147
Celotno besedilo (3,67 MB)

Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Ključne besede: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1143; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,42 MB)

Opis: Naša družba je prišla do razpotja in pred nami je težka odločitev o naši prihodnosti. Odločitev zadeva vsakega posameznika in družbo kot celoto. Bomo nadaljevali po poti brezobzirnega izkoriščanja naravnih virov, predvsem uporabe fosilnih goriv kot vira energija ali bomo postali nizkoogljična družba, ki smotrno uporablja naravne vire in načrtuje svojo prihodnost na zelenih virih energije. Biosfera, katere del je tudi človek, je nastajala milijone in milijone let. Med biotskimi in abiotskimi dejavniki se je skozi zemeljsko zgodovino vzpostavilo ravnovesje, ki ga je začel človek z okoljskim in ogljičnim odtisom krhati. Da se je nekaj spremenilo, nas dnevno po svetu opozarjajo številni vremenski ekstremi. Velike količine izpustov toplogrednih plinov, ki jih je s svojim načinom življenja ustvaril človek, so botrovale dvigu povprečne temperature ozračja. Podnebnih sprememb se več ne da ustaviti, lahko pa se jih upočasni. Potrebne bodo spremembe, v prvi vrsti radikalno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in uporaba obnovljivih ter okolju prijaznih zelenih virov energije. Ob tem se zastavi vprašanje, kako pristopiti do ljudi in jim na ustrezen način predstaviti ta problem ter možne rešitve. V načrtovanje in izvedbo prehoda v nizkoogljično družbo se bomo morali aktivno vključiti vsi. Magistrska naloga predstavlja vpogled v energetsko dogajanje male podeželske občine in preverja odnos njenih občanov do problema onesnaževanja zraka s toplogrednimi plini in prašnimi delci ter prehoda na zelene vire energije. Dolgoročno se bomo morali hote ali nehote vsi odreči energetsko potratnemu načinu življenja oziroma postati nizkoogljična družba, da bodo naši potomci imeli možnost preživetja v takšnem novem in močno spremenjenem okolju.
Ključne besede: Zelene energije, nizkoogljična družba, okoljski in ogljični odtis, obnovljivi viri energije, prašni delci, lesna biomasa, problemski pouk.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 2059; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Enotna metodologija za izračun okoljskega odtisa izdelka še ni na voljo, zato smo jo pripravili na podlagi Priporočila EU [27] za izdelek CC Master – masterbatch, podjetja Cinkarna Celje, d.d. Okoljski odtis je sodoben pripomoček za sporočanje o okoljski uspešnosti izdelka. Z njim sporočamo potrošnikom, kako izdelek vpliva na okolje, proizvajalcu pa je z uporabo metodologije omogočena identifikacija priložnosti za izboljšanje dosežkov pri porabi surovin, energentov, znižanja emisij ter zmanjšanja stroškov poslovanja. V magistrski nalogi smo postavili pravila o okoljskem odtisu izdelka, ki so pomembna za ponovljivost izračunov znotraj iste kategorije izdelkov, pa tudi za ustreznost same študije. Določili smo obseg in cilje študije, to pomeni, da smo računali okoljski odtis za izdelek v kg CO2e / kg proizvedenega barvnega koncentrata CC Master – masterbatch za leto 2012. Določili smo meje obravnavanega sistema od zibelke do vrat, ki vključujejo vhodne (surovine, transport surovin in energente) in izhodne tokove (emisije v zrak, odpadki). Ugotovili smo, da imajo največji prispevek k vrednosti okoljskega odtisa za CC Master - masterbatch surovine in njihov transport. Za primerjavo smo izračunali še okoljski odtis za CC Master – mastrerbarch za leto 2014 in ugotovili, da je vpliv izdelka na okolje v letih 2012 in 2014 približno enak. Poleg izračuna po PEF enačbi, ki predstavlja 50 : 50 pristop, smo okoljski odtis računali še po 100 : 0 in 0 : 100 pristopu. Ugotovili smo, da je najcelovitejši izmed vseh pristop 50 : 50. Izvedli smo še primerjavo izračuna s spletnim kalkulatorjem LCA Calculator in ugotovili, da spletni program v izračunu ne zajema vseh vhodnih in izhodnih tokov tako celovito kot PEF enačba, zato se pojavi razlika v izračunu. Glede na zastavljene cilje in teze magistrskega dela lahko potrdimo, da je obravnavana metodologija uporabna za izračun okoljskega odtisa izdelka in zato tudi za izračun okoljskega odtisa izdelka za druge proizvodne programe v podjetju.
Ključne besede: CC Master – masterbatch, okoljski odtis izdelka, PEF (RUaEP) enačba
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 1823; Prenosov: 176
Celotno besedilo (3,25 MB)