Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem BDP in alternativnih kazalnikov BDP. BDP je najpogostejši kazalnik pri prikazovanju uspešnosti določene države, vendar pa se vedno več govori o njegovih pomanjkljivosti, saj ne upošteva nekaterih dejavnikov, ki ključno vplivajo na naše življenje in naše zadovoljstvo z življenjem. Že nekaj časa mednarodne institucije iščejo alternativo BDP in prav mednarodne pobude so spodbudile vedno več govora v javnosti o možnosti zamenjave ali dopolnitve BDP. Obstajajo številni sintezni kazalniki, ki skušajo na različne načine nadomestiti oziroma dopolniti BDP, vendar pa še ni jasnega konsenza, katero je pravo merilo napredka. Za trajnejšo gospodarsko rast in ohranjanje kakovosti življenja in okolja so nujne korenitejše prilagoditve. Sintezni kazalnik HPI (indeks srečnega planeta) predstavlja inovativno merilo, ki povezuje ekološko učinkovitost z blaginjo ljudi. Temelji na dveh objektivnih indikatorjih in enem subjektivnem. OECD je predstavil indeks boljšega življenja (Better life index - BLI), ki je oblikovan na osnovi 11 ključnih dimenzij blaginje. Dejstvo je, da je težko narediti merilo, ki opisuje naše družbeno in čustveno življenja. Oba sintezna kazalnika imata prednosti in slabosti, vendar pa je pomen obeh indeksov, da mednarodne institucije počasi priznajo, da BDP sicer kaže marsikaj, a je za natančnejše določanje življenja prešibak.
Keywords: BDP, alternativni kazalniki, Onkraj BDP, Stiglitz-Sen-Fitoussi poročilo, inflacija, trgovinska odprtost, tuje direktne investicije, zadovoljstvo z življenjem, okoljski odtis, pričakovana življenjska doba, analiza regresije and metoda enter.
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1547; Downloads: 226
Full text (2,11 MB)

Abstract: Ne samo, da BDP ne upošteva ključnih elementov kakovosti življenja, ampak v veliko primerih celo spodbuja aktivnosti, ki so v nasprotju z dolgoročno blaginjo skupnosti. Pri tem je smiselno omeniti npr. izkoriščanje naravnih virov, ki vodi v propad ekosistemov. Nič nam ne pove o družbeni neenakosti, ki pogosto vodi k socialnim nemirom. Enako velja za vse elemente socialne razčlenitve (ločitve, kazniva dejanja), ki jih obravnava kot ekonomske koristi. Podcenjuje tudi človeški kapital s tem ko zajema samo obseg končnih proizvodov. Potreben je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi bila ogrožena možnost zadovoljitve potreb prihodnjih generacij. In takšnega razvoja trenutni koncept ne prinaša. Naš planet je že sedaj preobremenjen zaradi potrošnje in onesnaževanja. Edini način, da se to neravnovesje popravi, je institucionalizacija drugih nacionalnih indikatorjev (okoljskih, povezanih z zdravjem itd.), ki bi odražali tisto pravo kompleksnost človekovega napredka. Ni pa pravega konsenza, koliko indikatorjev bi bilo smiselno vključiti in to je vprašanje, s katerim se že leta ubadajo ekonomisti. Obravnavali smo tudi odnos med gospodarsko rastjo in okoljem ter prišli do zaključka, da je kompleksen in večplasten in da ni res, da gospodarska rast vedno povečuje okoljsko škodo, kot tudi ni res, da se sčasoma vedno zmanjša. Kaj se dogaja je odvisno od števila prebivalstva, vzorcev potrošnje in uporabljene tehnologije. Kar je jasno pa je, da so za dosego trajnostnega razvoja potrebne velike tehnološke spremembe, te pa zahtevajo investicije in akumulacijo kapitala. Analizirali smo tudi vpliv tehnologije, pri čemer smo predvidevali različne scenarije s pomočjo IPAT identitete. Tehnologija, pa čeprav povzročitelj in rešitelj hkrati, je lahko ključni dejavnik izboljšanja okolja. Prav ta tretja komponenta identitete, torej tehnologija, predstavlja največje upanje za tranzicijo v trajnostni razvoj, doslej pa je bila videna kot kontinuiran vir onesnaževanja. Nato smo analizirali osem obstoječih alternativnih kazalnikov, ki smo jih ocenjevali skozi SWOT analizo ter jih spoznali skozi študije primerov. Potrebo po novih kazalnikih smo potrdili z javnomnenjsko raziskavo Globescana, ki je pokazala, da tradicionalna mera BDP ne predstavlja dovolj celovite slike napredka države. Uporaba BDP-ja ima svoje prednosti saj pomaga pri makroekonomski politiki, je enostaven, univerzalen, objektiven in uporablja tržno ceno kot vodilni princip. Rast je sicer pomembna, toda ne smemo rasti na način, ki zanemarja osnovna načela trajnostnega razvoja.
Keywords: Bruto domači proizvod, trajnostni razvoj, gospodarska rast, alternativni kazalniki, pristno varčevanje, indeks uravnotežene ekonomske blaginje, kazalnik pristnega razvoja, zeleni BDP, indeks človekovega razvoja, okoljski odtis, indeks srečnega planeta, indeks boljšega življenja, IPAT identiteta, EKC hipoteza
Published in DKUM: 21.11.2011; Views: 3734; Downloads: 480
Full text (1,84 MB)

Abstract: Okoljsko računovodstvo je del sistema ravnanja z okoljem in je novejši pristop, s katerim lahko podjetje poveča svojo okoljsko odgovornost. Snovanje sistema okoljskega računovodstva v podjetju in njegovo uvajanje je projekt, ki mora biti natančno opredeljen s planom potrebnih nalog. Diplomska naloga v prvem delu prikazuje teoretično podlago za snovanje sistema okoljskega računovodstva, s prikazom temeljnih nalog, ki morajo biti v podjetju opravljene, če podjetje želi takšen sistem vzpostaviti. Drugi del je praktično usmerjen in opisuje postopek snovanja sistema okoljskega računovodstva v podjetju X d.d., ki deluje v panogi predelave odpadkov. Dejanski primer prikazuje aktivnosti in spremembe, ki so v podjetju potrebne za kasnejše uvajanje omenjenega sistema okoljskega računovodstva. Diplomska naloga želi opozoriti na posebnosti in potrebo po prilagajanju sistema, ki se pojavlja zaradi dejavnosti, v kateri deluje podjetje X d.d.. V podjetju se morajo v postopku snovanja sistema okoljskega računovodstva na novo opredeliti aktivnosti, ki se izvajajo v podjetju in naloge zaposlenih, to je tistih, ki sodelujejo v samem snovanju sistema, in tistih, katerih naloge se nanašajo na področje okoljskega računovodstva. To se doseže s pomočjo popisa obstoječega stanja in navedbo potrebnih sprememb v obstoječem sistemu računovodstva in sistemu ravnanja z okoljem. Odgovorni za snovanje in uvajanje sistema morajo dobro poznati samo podjetje in njegove procese, proizvodni management, računovodstvo in povezave med njimi. Ob tem je potrebno tudi teoretično znanje o razvidovanju okoljskih stroškov in s tem povezanih aktivnosti. Obstaja več načinov opredeljevanja okoljskih stroškov. Z izbranim načinom določanja okoljskih stroškov, po metodologiji IFAC, lahko z natančno opredelitvijo okoljskih vplivov in z njimi povezanih stroškov, primerno izbranimi kazalniki in kontinuiranim analiziranjem v podjetju X d.d. oblikujemo takšne informacije, ki bodo primerna podlaga za odločanje o okoljskih in poslovnih vprašanjih. S pravilnimi odločitvami bo podjetje doseglo cilj o okoljsko odgovornem ravnanju .
Keywords: Trajnostni razvoj, sistem ravnanja z okoljem, sistem okoljskega računovodstva, okoljski kazalniki, snovanje sistema okoljskega računovodstva, okoljski stroški, predelava odpadkov
Published in DKUM: 08.12.2009; Views: 2970; Downloads: 769
Full text (722,23 KB)