| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Čustvena inteligenca in okoljska zavest zaposlenih
Saša Pipan, 2019, master's thesis

Abstract: V sodobnem, hitrem tempu življenja vse bolj izgubljamo nit z našim naravnim okoljem in manj cenimo medsebojne odnose. Posledična ekološka kriza prinaša vse več čustvenih težav, ki se negativno odražajo tudi v delovnem okolju. V pričujoči magistrski nalogi raziskujemo povezavo med čustveno inteligenco in okoljsko zavestjo in iščemo rešitve za opisani problem. Poudarek magistrske naloge je na povezavi čustvene inteligence in okoljske zavesti zaposlenih ter njuni razliki med vodstvenim in nevodstvenim kadrom. V teoretičnem delu predstavimo pojem čutvene inteligence, njen vpliv na poslovno uspešnost in delovanje podjetja ter kako se jo meri in razvija. Nadalje razložimo okoljsko zavest, delovanje ekološkega managementa, varstvo okolja kot podjetniški cilj, vlogo in pomen sistemov za varovanje okolja ter cilje in vidike okolja, na katere lahko vplivajo podjetja. Rezultati raziskovalnega dela prikazujejo čustveno inteligenco in okoljsko zavest zaposlenih glede na njihov spol, starost, izobrazbo, delovne izkušnje in vodstveno, oziroma nevodstveno funkcijo. Podrobneje smo analizirali povezavo med čustveno inteligenco in okoljsko zavestjo ter preučili njun vpliv na uspešnost organizacije.
Keywords: čustvena inteligenca, okoljska zavest, zaposleni, delovno okolje
Published: 15.10.2019; Views: 323; Downloads: 67
.pdf Full text (1,12 MB)

2.
Vpliv spola dijakov na dojemanje okoljske problematike
Tamara Trinkaus, 2018, master's thesis

Abstract: V literaturi doslej obstaja relativno malo informacij o razlikah med spoloma do okolja. Nekatere raziskave tako prikazujejo, da so glede okoljske problematike bolj zaskrbljeni moški, medtem ko druge raziskave prikazujejo večjo skrb žensk. Na dojemanje okoljske problematike vpliva okoljska zavest, ki je produkt različnih sociogeografskih dejavnikov, ki vplivajo na naše dojemanje sveta. V raziskavah, ki se dotikajo vpliva spola dijakov glede dojemanja okoljske problematike, prevladujejo te, ki izkazujejo večjo skrb dijakinj, medtem ko so te ki prikazujejo večjo skrb dijakov v manjšini. V magistrskem smo v teoretičnem delu s pomočjo literature raziskovali vpliv spola na dojemanje okoljske problematike in ugotavljali, kateri spol izkazuje večjo okoljsko skrb. V začetku teoretičnega dela smo raziskovali vpliv spola na dojemanje okoljske problematike glede na različne dejavnike, medtem ko smo se v drugem delu teoretičnega dela magistrske naloge usmerili predvsem na razlike v vplivu spola dijakov na dojemanje okoljske problematike. V drugem delu magistrskega dela- empiričnem delu, smo s pomočjo anketnih vprašalnikov na podlagi vzorca 300-tih dijakov Ptujskih srednjih šol, raziskovali razlike v okoljski skrbi glede na spol dijakov. Tako smo na koncu prišli do ugotovitev, da večjo okoljsko skrb izkazujejo dijakinje, kar je potrdil tudi empirični del magistrskega dela, medtem ko so dijaki izkazali večje znanje o okoljski problematiki.
Keywords: spol, okoljska skrb, okoljska zavest, okoljska problematika
Published: 28.02.2018; Views: 509; Downloads: 77
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
OKOLJSKA ZAVEST OSNOVNOŠOLCEV
Mihaela Bratuša, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Okoljska vzgoja ima pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnih institucijah in tako postaja učinkovito sredstvo, ki na dolgi rok omogoča ohranitev okolja, obenem pa je pomemben dejavnik pri dvigovanju okoljske zavesti posameznika oz. celotne družbe. Okoljsko izobraževanje zaseda vedno pomembnejše mesto pri odgovornem odnosu do narave, kar pa seveda pomeni delo na dolgi rok, saj tako širokih kompetenc, kot jih obsega okoljska vzgoja, ni mogoče osvojiti čez noč. Pomembno vprašanje, ki se nam ob vsem tem poraja pa je, ali prebujena okoljska zavest vodi tudi v temu primerno ravnanje? Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako so slovenski osnovnošolci okoljsko ozaveščeni, in ali ravnajo skladno s svojo okoljsko zavestjo. Prav tako pa nas je zanimalo ravnanje njihovih staršev, saj vemo, da se vzgoja začne ravno doma v družini. Izpostavljena sta dva okoljska projekta, ki sta v slovenskem prostoru zelo zastopana, Ekošola in Zdrava šola. Izvedena je bila anketa, katere vzorec je zajemal 343 učencev osmih razredov, katerih šole so vključene v oba projekta (Ekošola in Zdrava šola), nekatere pa v nobenega od teh projektov. Pri iskanju razlik, ali vključenost v kateri projekt pomembno vpliva na ozaveščenost oz. na ravnanje učencev, smo našli le nekatere razlike. V nekaterih primerih učenci Zdravih šol ravnajo odgovorneje kot učenci Ekošol. Učenci Ekošol so veliko večji potrošniki kot učenci Zdravil šol, saj ti veliko manj kupujejo izdelke, ki jih nujno ne potrebujejo. Na Ekošolah imajo učitelji večji vpliv na razvijanje učenčeve pozitivne zavesti do okolja kot na Zdravih šolah. Ima pa zato družina nekoliko večji vpliv na učence v Zdravih šolah kot na Ekošolah. Načelo vsake šole je, da vzgoji in izobrazi učence v odgovorne osebe, ki bodo v skladu s svojim znanjem in vrednotami delovali odgovorno in v korist družbe.
Keywords: okoljska etika, okoljska zavest, okoljska vzgoja, okoljsko izobraževanje
Published: 17.06.2011; Views: 1860; Downloads: 174
.pdf Full text (979,64 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica