Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V sklopu diplomske naloge bodo predstavljene izkušnje in pogledi vzgojiteljev na izvajanje tvegane igre v zunanjem okolju. V teoretičnem delu bo najprej predstavljena igra v zunanjem okolju in njeni pozitivni učinki, nato pa se bomo podrobneje dotaknili tvegane igre. V sklopu te obravnave bomo opredelili pomen tvegane igre, kategorije, prednosti in ovire, s katerimi se srečujejo vzgojitelji pri vključevanju otrok v to obliko igre, in ugotavljali, kakšne so njihove izkušnje in pogledi. V diplomski nalogi bomo tudi primerjali Kurikulum za vrtce in tvegano igro. V empiričnem delu bomo predstavili pridobljene podatke iz ankete, s katero smo preverjali, kakšne izkušnje imajo vzgojitelji in kakšno je njihovo mnenje o tvegani igri. V raziskavi je sodelovalo 153 vzgojiteljev in vzgojiteljic, vodij oddelkov vrtcev v Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom smo prišli do ugotovitev, da vzgojitelji večinoma pozitivno ocenjujejo pomen tvegane igre za otrokov razvoj in jo tudi aktivno spodbujajo v ustreznih okoliščinah. Kljub temu menijo in zaznavajo, da je v vrtcu premalo priložnosti za izvajanje tvegane igre v zunanjem okolju, zato si želijo dodatna usposabljanja, kar bistveno ne vpliva bistveno na njihovo načrtovanje take igre. Večina vzgojiteljev tudi meni, da Kurikulum za vrtce ne omogoča in ne spodbuja tvegane igre.
Ključne besede: tvegana igra, zunanje okolje, predšolski otrok, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 20.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je bil preučiti pojavnost in značilnosti strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Krško ter ugotoviti, kako občani Krškega doživljajo strah, kateri dejavniki so z njim povezani, kako se strah razlikuje glede na spol, starost in tip okolja, preučiti izvajanje preventivnih ukrepov ter predstaviti uporabnost rezultatov raziskave z njihovo umestitvijo v lokalni kontekst. Metode: Metode so vključevale pregled obstoječih študij in literature ter pilotsko študijo s spletnim anketiranjem občanov. Vzorčenje je potekalo po principu snežne kepe, poleg opisne statistike pa je analiza podatkov vključevala tudi t-test za neodvisne vzorce, ANOVO in hi-kvadrat test. Ugotovitve: Analiza podatkov razkriva kompleksno sliko zaznavanja varnosti in strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Krško. Določene razlike so med starostnimi skupinami, spoloma in tipom okolja – večjo mero strahu izražajo ženske in starejši. Anketiranci so izrazili večjo mero zaskrbljenosti zaradi vandalizma in v zaznani verjetnosti viktimizacije, pri čemer je mera zaskrbljenosti pri moških nižja kot pri ženskah. Večina anketirancev ocenjuje, da se je kriminaliteta v njihovem okolju povečala, kar se odraža tudi v njihovih predlogih za izboljšanje občutka varnosti, kot so večja prisotnost policije, boljša razsvetljava ter reševanje problematik, povezanih z romsko skupnostjo in priseljevanjem. Omejitve/uporabnost raziskave: Ker je bil vzorec priložnostni in anketiranje spletno, ni reprezentativen in rezultatov ni mogoče posplošiti na celotno populacijo občine. Zato bi bilo v prihodnje smiselno izvesti raziskavo z večjim številom udeležencev ter na reprezentativnem vzorcu, obenem pa vključiti in preučiti še kakšen drug dejavnik strahu pred kriminaliteto, potencialno povezan z zaznavanjem varnosti v lokalni skupnosti, izkušnjami z viktimizacijo, poročanju medijev ali stopnjo zaupanja v delo policije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave ponujajo določene smernice za izboljšanje občutka varnosti v Mestni občini Krško. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek se osredotoča na specifično okolje, kjer takšna raziskava še ni bila izvedena. Namenjen je lokalnim odločevalcem, policiji, občinskim službam ter vsem, ki jih zanima povezava med zaznavo varnosti in dejavniki strahu pred kriminaliteto na lokalni ravni.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, Mestna občina Krško, urbano okolje, ruralno okolje, Romi
Objavljeno v DKUM: 05.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (507,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri se varnostno okolje v Evropi in svetu spreminja. Ugotovili smo, da vojaške grožnje ne predstavljajo več najpogostejšega vira ogrožanja, kot so ga v preteklosti. Nove grožnje, kot so terorizem, kibernetski napadi, agresivna politika večjih držav, kot je Rusija, zahtevajo prilagoditev obrambnih politik držav članic NATA. Analiza strateških dokumentov kaže, da se obrambni izdatki držav v zadnjem desetletju znova povečujejo po obdobju zmanjševanja, saj se zavedanje o pomenu kolektivne obrambe in lastnih zmogljivosti krepi v času nepredvidljivih sodobnih groženj. K višjim izdatkom prispevajo strateške spremembe v mednarodnem okolju, nove oblike hibridnih groženj, tehnološki razvoj oborožitve in pritisk zavezništva po doseganju skupnih ciljev. NATO je v svojih smernicah določil, da naj države članice za obrambo namenijo najmanj 2 % BDP, od tega 20 % za raziskave, razvoj in opremo. Te smernice so odziv na podcenjevanje vojaških groženj v preteklosti in na potrebo po uravnoteženju prispevkov zaveznikov po zavezniških državah. Na srečanju vrha NATA so sprejeli sklep, da bodo države za vojaške izdatke namenjale 3,5 % ter za projekte civilne narave, ki imajo velik pomen za varnost v državi, še 1,5 % BDP. Spremenile so se naloge oboroženih sil, ki ne opravljajo le vojaških nalog obrambe držav, ampak prevzemajo tudi večjo vlogo pri zaščiti in reševanju civilnega prebivalstva ob naravnih in drugih ter pri podpori ostalim državnim institucijam pri njihovem delovanju in pomoči družbi. Ugotovili smo, da so vlaganja v obrambo dolgoročna nuja, saj zagotavljajo varnost, stabilnost in zanesljivost zavezništva, hkrati pa doprinesejo tudi h gospodarskemu in tehnološkemu napredku. Prihodnji izzivi NATA bodo povezani z nadaljnjo krepitvijo solidarnosti, obrambne drže zavezništva, kolektivnega delovanja ter pravočasnim odzivanjem na grožnje, zato bo višanje obrambnih izdatkov neizogibno, če želijo članice ohraniti verodostojnost in varnost v negotovem svetu.
Ključne besede: varnostno okolje, naloge oboroženih sil, obrambni proračun, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (957,01 KB)

Opis: Uvod: Narava dela medicinskih sester povečuje tveganje za pojavnost težav v duševnem zdravju. V svetu je prepoznana potreba po podpori duševnemu zdravju medicinskih sester na delovnem mestu. Namen zaključnega dela je pregledati razvoj celostnih podpornih programov za medicinske sestre na področju duševnega zdravja na delovnem mestu. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, MEDLINE in Web of Science. Izvedli smo oceno kakovosti vključenih raziskav. Rezultati: V analizo smo vključili 19 raziskav. Oblikovali smo glavno temo, poimenovano »celoviti programi za podporo duševnemu zdravju na delovnem mestu za medicinske sestre«, in štiri podteme: »programi za izboljšanje delovnega okolja in delovnega procesa«, »programi sprostitvenih in ustvarjalnih tehnik«, »programi čuječnosti za promocijo duševnega zdravja« in »digitalni programi za izboljšanje duševnega zdravja«. Razprava in zaključek: Obstoječe intervencije in programi za podporo duševnega zdravja za medicinske sestre imajo omejitve in se dotikajo samo enega področja. Z razvojem celovitih programov za podporo duševnega zdravja bi se poklicna kakovost življenja medicinskih sester izboljšala, prav tako pa tudi kakovost oskrbe.
Ključne besede: duševno blagostanje, delovno okolje, intervencijski programi, intervencije na področju duševnega zdravja, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo metode razmestitve gruče Kubernetes v okolju z omejenimi viri. Cilj dela je predstaviti dva različna pristopa vzpostavitve gruče lahke distribucije Kubernetes, imenovane K3s, z osredotočenjem na implementacijo načel metodologije DevOps , ter prikazati ključne razlike teh pristopov. V praktičnem delu sta bili razmeščeni dve gruči Kubernetes: ena z ročnimi posegi in druga na standardiziran način s pomočjo orodja za avtomatizacijo Ansible. V okviru poskusa smo prav tako integrirali mehanizem neprekinjene dostave aplikacij ter vzpostavili sistem za spremljanje in nadzor gruč Kubernetes. Na podlagi primerjave obeh pristopov razmestitve so v magistrskem delu predstavljeni ključni vidiki, kot so varnost, vzdrževalnost, stabilnost, učinkovitost in uporabnost. Ugotovitve so pokazale, da avtomatizacija opravil in neprekinjena dostava skupaj omogočata zanesljivejšo, učinkovitejšo ter lažje vzdrževalno razmestitev gruče Kubernetes. Orodje Ansible je koristno predvsem pri upravljanju večjega števila vozlišč, saj zmanjšuje možnosti za človeške napake in omogoča enostavnejšo izvedbo nalog, čeprav je za pripravo konfiguracijskih skript treba vložiti kar nekaj časa in truda. Integracija orodja za neprekinjeno dostavo pa se najbolj obrestuje pri vzdrževanju večjega števila uvedenih aplikacij in sodelovanju več ekip, saj zagotavlja sledljivost sprememb, upravljanje različic in samodejno sinhronizacijo stanja v gruči z želenim.
Ključne besede: Ansible, Kubernetes, K3s, DevOps, GitOps, okolje z omejenimi viri
Objavljeno v DKUM: 12.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,20 MB)