1. Vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranjaHristina Chagorska, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja. Namen je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na delovno okolje in s tem na ravnanje izvajalcev revidiranja. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav različnih avtorjev proučimo, kako različni dejavniki vplivajo na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Na začetku diplomskega dela opredimo pojem delovno okolje, kaj predstavlja delovno okolje za izvajalce revidiranja. Na podlagi različnih študij predstavimo, kako poteka delo v revizijski skupini in kakšna je sestava revizijske skupine. Nato predstavimo, kako stres vpliva na revizijsko skupino, kakšna je komunikacija med člani revizijske skupine in kako delo v revizijski skupini vpliva na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Dodatno predstavimo delovno okolje v večjih revizijskih podjetjih. Osredotočili smo se na raziskave, ki obravnavajo dejavnike, ki vplivajo na to, da zaposleni iščejo kariero v velikih revizijskih podjetjih. Opredelimo tudi pomen kulture v revizijskem podjetju, kako kultura vpliva na kakovost revidiranja in organizacijsko zavezanost revizorjev revizijskemu podjetju. Rezultati preteklih raziskav nam kažejo, kakšna je atraktivnost poklica revizorja za nove zaposlene, kako jo ohraniti in izboljšati, ter katere dejavnike vplivajo na revizorjevo odločitev, da ostane ali zapusti poklic revizorja. V osrednjem delu diplomskega dela predstavimo ugotovitve avtorjev glede pozitivnih (ugodnih) in negativnih (neugodnih) dejavnikov delovnega okolja, ki vplivajo na ravnanje izvajalcev revidiranja. Ugotovimo, da lahko stres zaradi obremenitev dela in pomanjkanja časa zmanjša kakovost revidiranja. Delovna obremenitev zmanjša zadovoljstvo pri delu. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da lahko poistovetenje z revidiranim podjetjem in odsotnost menjavanja revizorjev zmanjšata kakovost revidiranja zaradi povečanja konfliktov med revizorjem in revidiranim podjetjem. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da dejavniki možnosti fleksibilnega dela, možnosti napredovanja izvajalcev revidiranja in učenja izvajalcev revidiranja, izboljšajo zadovoljstvo pri delu in s tem izboljšajo kakovost revidiranja. V sklepnem delu diplomskega dela na podlagi proučitve in ugotovitev iz preteklih raziskav podamo predloge za možne odprave neugodnih in izboljšave ugodnih dejavnikov delovnega okolja v revizijskih podjetjih.
Keywords: revizijsko podjetje, revizor, izvajalec revidiranja, delovno okolje, kakovost revidiranja, stres, zadovoljstvo pri delu.
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 73; Downloads: 5
 Full text (940,36 KB) |
2. Uporaba adrenalina pri srčnem zastojuSaša Kuzma, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Srčni zastoj predstavlja velik problem v zdravstvu, saj se njegova pojavnost neznatno viša; za njim umre veliko ljudi. Ključno pri srčnem zastoju je njegova prepoznava in znanje zdravstvenih delavcev, saj sta hitra defibrilacija in zunanja masaža srca ključni aktivnosti za povrnitev spontanega krvnega obtoka (ROSC). Namen diplomskega dela je bil raziskati učinke adrenalina pri srčnem zastoju.
Metode: Pregled literature na temo učinkov adrenalina pri pacientih s srčnim zastojem smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, PubMed in Cochrain library. Vso zbrano literaturo smo iskali in prikazali s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od 400 najdenih člankov smo jih 8 vključili v končno analizo. Uspeli smo ugotoviti pozitivne in negativne učinke adrenalina. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da adrenalin v manjših odmerkih in odmerkih z daljšim časovnim oknom vpliva na hitrejšo povrnitev spontanega krvnega obtoka in ugoden nevrološki izid.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob hitri aplikaciji in v ustreznih dozah ter pravem času dajanja pozitivno vpliva na povratek spontanega srčnega ritma in ugodne nevrološke izide. Kljub pregledani literaturi, se še vedno poraja vprašanje, če je adrenalin učinkovit in ali bi ga bilo potrebno zamenjati s katerim drugim vazopresorjem.
Keywords: adrenalin, srčni zastoj, preživetje, znotrajbolnišnično okolje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 70; Downloads: 14
Full text (1,15 MB) |
3. Varstvo okolja v sodni praksi evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloJaka Planinšek, 2024, master's thesis Abstract: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo.
Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje.
Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Keywords: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 35; Downloads: 7
Full text (1,23 MB) |
4. Komparativna analiza telesnih značilnosti učencev z mestnih in podeželskih šol : magistrsko deloMia Kopold Metličar, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil preučiti razlike v telesnih značilnostih učencev, starih med 6 in 11 let, ki obiskujejo mestne in podeželske šole v Podravski regiji. Vzorec je zajemal 1755 otrok, od tega 690 iz podeželskih območij in 1065 iz mestnih središč. Raziskava je vključevala spremenljivke telesna masa (TM), telesna višina (TV), kožna guba nadlahti (KG), indeks telesne mase (ITM), spol, starost in bivalno okolje otrok. Izračunani so bili osnovni statistični pokazatelji, za ugotavljanje razlik med mestnimi in podeželskimi otroki je bil uporabljen t-preizkus.
Rezultati analize so pokazali, da ni statistično pomembnih razlik v telesnih merah med mestnimi in podeželskimi otroki, razen pri nekaterih izjemah. Pri fantih 2. razreda je bila razlika v debelini kožne gube nadlahti statistično značilna (p = 0,004), kar pomeni, da imajo mestni fantje debelejše kožne gube kot podeželski. Pri dekletih 2. razreda je prav tako bila statistično pomembna razlika (p = 0,05), pri čemer imajo mestna dekleta debelejše kožne gube kot podeželska. Ostale telesne mere, kot so telesna višina, telesna masa in indeks telesne mase, ne kažejo statistično značilnih razlik. Rezultati kažejo, da je bivalno okolje povezano z debelino kožne gube nadlahti pri nekaterih starostnih skupinah, vendar pa bivalno okolje ne vpliva bistveno na druge telesne mere.
Keywords: telesne značilnosti, učenci, mestne šole, podeželske šole, bivalno okolje
Published in DKUM: 02.09.2024; Views: 70; Downloads: 6
Full text (1,20 MB) |
5. Obvladovanje stresa v delovnem okolju vojakov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBenjamin Kepec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zaradi hitrega načina življenja in uvedbe vse bolj zahtevnih delovnih nalog je stres vedno bolj prisoten v našem življenju. V delovnem okolju so vodilni vzroki za stres; preobremenjenost, trpinčenje, slaba razdelitev nalog, slaba organizacija, neprimerne delovne razmere, visoka stopnja odgovornosti ter sama vrsta zaposlitve. Obstajajo tudi različne vrste stresa, opozorilni znaki pa so njihov prvi indikator. Stres ima lahko škodljive posledice tako za posameznika kakor tudi za organizacijo, v kateri opravlja delo. S stresom se spoprijemamo z redno telesno aktivnostjo, tehnikami sproščanja, uravnoteženim delovnim urnikom, iskanjem podpore pri bližnjih ali strokovnjakih ter z razvojem pozitivnih miselnih vzorcev. V zaključnem delu predstavljamo obvladovanje stresa v delovnem okolju vojakov ter raziskavo konkretnih primerov le-tega. Vendar pa, če hočemo bolje spoznati vpliv stresa in rezultat le-tega, moramo najprej opredeliti posamezne pojme, ki se nanašajo na rezultat stresa v vojski. Predstavljamo stres in njegovo obvladovanje v delovnem okolju, ter raziskujemo, kako se mu lahko izognemo ali ga vsaj omilimo. S primerjavami in raziskavami člankov in drugih strokovnih literatur ugotavljamo bistvene ugotovitve razlik med različnimi vrstami pripadnikov Slovenske vojske z že zbranimi analizami ter raziskavami. Ugotovili smo, da se občutje stresa razlikuje glede na vrsto pripadnikov Slovenske vojske. V zaključnem delu preučujemo dolgoročne posledice kroničnega stresa, vključno z izgorelostjo in drugimi psihološkimi ter fizičnimi težavami. Zaključimo lahko, da je celosten pristop k obvladovanju stresa ključnega pomena za zagotavljanje optimalnega delovnega okolja v Slovenski vojski.
Keywords: stres na delovnem mestu, vojaki, delovno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 69; Downloads: 5
Full text (852,19 KB) |
6. Korelacija med družinskim okoljem in količino ter vrsto recepcijskih vlog učencev 2. in 5. razredaTjaša Vajda, 2024, master's thesis Abstract: Glavni cilj izobraževanja je bralna pismenost, saj je eno izmed glavnih sredstev za učenje. Naučimo se je lahko le z branjem. V praksi opažamo, da učenci nižjih razredov berejo precej več kot učenci višjih razredov. Na to vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje. Zanimalo me je, ali literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje zmanjšuje trend upadanja interesa za branje literature. V ta namen sem izvedla raziskavo. Podatke sem pridobila s polstrukturiranim intervjujem 10 učencev 2. in 10 učencev 5. razreda na izbrani osnovni šoli, oboji pa so izpolnili tudi tedenski dnevnik. Analiza rezultatov je pokazala, da učenci 5. razreda berejo manj kot učenci 2. razreda, na to pa v največji meri vpliva njihov interes, ki je pri drugih stvareh močnejši.
Keywords: bralna pismenost, bralna kultura, literarnoestetsko družinsko okolje, bralne navade učencev 2. in 5. razreda
Published in DKUM: 01.08.2024; Views: 110; Downloads: 20
Full text (1,37 MB) |
7. Ocena odprtokodnega programskega okolja idaes za potrebe procesnega inženirstva : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeZala Arih, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja uporabo programskega okolja IDAES za reševanje problemov v procesnem inženirstvu. Je programsko okolje, ki nam omogoča sinteze, optimizacije, reševanje problemov in mnogo več. Osredotočili smo se na dva primera in tri metode, ki zajemajo simulacijo, optimizacijo in dinamično optimizacijo, ki so ključne pri načrtovanju procesa. Programsko okolje omogoča vpogled v specifičen proces in nam poda rezultate, ki jih lahko z nadaljnjo optimizacijo in dinamično optimizacijo izboljšamo. Zaradi že vgrajenih knjižnic imamo veliko izbiro za načrtovanje in reševanje problemov. S pomočjo primerov simulacije, optimizacije in dinamične optimizacije predstavljamo sintakso modela.
V prvem primeru je zajeta simulacija in optimizacija proizvodnje benzena, kjer je cilj izboljšati učinkovitost celotnega procesa. Naslednji primer je proizvodnja natrijevega acetata, kjer s pomočjo programskega okolja najprej simuliramo izbrani proces in ga nato z optimizacijo in dinamično optimizacijo še nadgradimo in izboljšamo.
Dobljeni rezultati dela nakazujejo na to, da je programsko okolje primerno za načrtovanje procesov. Prednost je veliko število modelnih knjižnic, ki omogočajo reševanje problemov, izris grafov, modeliranje, simulacijo, vendar lahko pride do problema pri sami uporabi programskega okolja, saj programsko okolje zahteva določeno stopnjo razumevanja sintakse.
Keywords: IDAES, programsko okolje, Python, simulacija, optimizacija
Published in DKUM: 23.07.2024; Views: 152; Downloads: 24
Full text (1,56 MB) |
8. Zelene tehnologije in trajnostna logistika v kampih : diplomsko deloPavel Fajfar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Turizem se v zadnjem času pospešeno preusmerja v kampe in njihove kapacitete. Kampi so zaradi tega postali bolj obremenjeni, njihovo število pa narašča. Z obremenjenostjo kampov in naraščanjem njihovega števila se povečujejo tudi potrebe po izvajanju logističnih procesov. S tem prihaja tudi do večjih obremenitev okolja. V zadnjem času sta se besedi »zeleno« in »trajnostno« zelo dobro uveljavili in postali nekakšen sinonim za varovanje okolja. Srečujemo ju na splošno v vsakdanjem življenju kakor tudi v vseh gospodarskih panogah. Ko govorimo o logistiki, se vedno bolj uveljavljajo »zelene tehnologije« in »trajnostna logistika«. Posledično ju najdemo tudi pri delovanju kampov. V diplomskem delu obravnavamo zelene tehnologije in trajnostno logistiko v kampih. Skozi logistični vidik opišemo trajnostni razvoj kampov in zelene tehnologije, ki se uporabljajo v njih, ter vplive delovanja kampov na okolje. V nadaljevanju na podlagi predelane teorije izvedemo statistični pregled kampov in od tega delež »zelenih kampov«. Po zbranih podatkih se ustavimo pri primerjalni analizi, s pomočjo katere bomo prikazali primere dobre prakse, ki so se identificirali pri delovanju kampov. Prikažemo rezultate ankete, ki smo jo z namenom prikaza uporabe zelenih tehnologij in trajnostne logistike izvedli med zaposlenimi v kampih. Na koncu podamo predloge za izboljšave, ki jih lahko uporabimo z namenom izboljšanja »zelenega« stanja pri delovanju kampov.
Keywords: zelene tehnologije, trajnostna logistika, vpliv na okolje, kampi
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 89; Downloads: 8
Full text (1,55 MB) |
9. Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnostiNuša Novšak, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti predstavlja problem, s katerim se osebe z duševnimi motnjami soočajo. Namen zaključnega dela je na podlagi raziskave ugotoviti prisotnost stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev v primerjavi s splošno javnostjo.
Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci in splošna javnost. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardizirani vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne in sklepne statistike.
Rezultati: Ovrgli smo prvo hipotezo, saj ob primerjavi zdravstvenih delavcev in splošne javnosti nismo zaznali statistično značilne razlike (p = 0,268) v stopnji stigmatizacije. Ovrgli smo drugo hipotezo, saj glede na leta izkušenj dela v zdravstvu pri zdravstvenih delavcih nismo zaznali statistično signifikantne razlike (p = 0,568) v stopnji stigmatizacije. Ugotovili smo, da pri zdravstvenih delavcih zaznamo statistično pomembno razliko (p = 0,0297) v stopnji stigmatizacije glede na področje dela.
Diskusija in zaključek: Nismo ugotovili statistično značilne razlike v stopnji stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami med zdravstvenimi delavci in splošno javnostjo, prav tako ne s strani zdravstvenih delavcev glede na leta delovnih izkušenj v zdravstvu. V svetu potekajo ukrepi, ki zmanjšujejo stopnjo stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami.
Keywords: medicinska sestra, zdravstveni sistem, izobraževanje, klinično okolje, družba
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 153; Downloads: 13
Full text (1,35 MB) |
10. Zadovoljstvo pri delu v državnem nadzornem organuKaja Brecelj, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zadovoljstvo pri delu je ključno za uspeh in produktivnost zaposlenih ter organizacije kot celote. Nanaša se na to, kako zadovoljni so zaposleni s svojim delovnim mestom in vključuje več dejavnikov, kot so delovni pogoji, odnosi med sodelavci, plača, možnosti za napredovanje, stil vodenja vodje in motivacije.
Raziskali smo zadovoljstvo pri delu, opredelili ključne dejavnike, ki nanj vplivajo ter podali priporočila za izboljšanje zadovoljstva pri delu. V teoretičnem delu smo s pomočjo sekundarnih virov obravnavali koncept zadovoljstva pri delu, opredelili glavne dejavnike zadovoljstva ter pojasnili njegov pomen. Podrobneje smo opisali dejavnike, kot so plača in nagrade, delovni pogoji, motivacija, položaj v organizaciji, zvestoba zaposlenih, stil vodenja, opolnomočenje, sodelovanje pri odločanju in delovno okolje. V raziskovalnem delu smo preverjali zadovoljstvo pri delu med zaposlenimi v sektorju za nadzor Finančnega urada Kranj. Za potrebno analizo in raziskavo smo med zaposlenimi v sektorju za nadzor izvedli anonimno anketo in opravili intervju z vodjo sektorja.
Analiza rezultatov je pokazala, da je večina zaposlenih v sektorju za nadzor zadovoljna s trenutnim delovnim mestom ter da večinoma z veseljem prihajajo na delo. Opazili smo tudi, da so ženske v večji meri bolj zadovoljne v primerjavi z moškimi ter da so mlajši zaposleni bolj zadovoljni kot drugi, prav tako pa tudi tisti, ki so krajši čas zaposleni v FU Kranj. Kot ključne dejavnike, ki vplivajo na njihovo zadovoljstvo pri delu, so izpostavili delovne pogoje, delovno okolje ter medsebojne odnose.
Keywords: zadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, zaposleni, delovno okolje
Published in DKUM: 28.06.2024; Views: 430; Downloads: 21
Full text (1,60 MB) |
