Search the digital library catalog

Abstract: Prispevek ponuja celovit pregled skupnostnih turističnih pobud v Kumarakomu v Kerali v Indiji. Vključuje intervjuje z vladnimi predstavniki, zainteresiranimi skupinami in člani skupnosti ter vprašalnike, katerih namen je oceniti ozaveščenost in potencial turizma, ki temelji na skupnosti. Ključne teme v dokumentu se vrtijo okoli pomena vključevanja skupnosti, gospodarskih koristi, ohranjanja okolja in vloge državne podpore pri spodbujanju trajnostnega razvoja s turizmom. V raziskavi je uporabljen pristop z mešanimi metodami, ki vključujejo anketo, v kateri je sodelovalo 200 anketirancev, in poglobljene intervjuje z vladnimi predstavniki, zainteresiranimi skupinami in člani skupnosti. Večina anketirancev se je strinjala oz. popolnoma strinjala, da turizem v skupnosti pozitivno vpliva na lokalno življenje v Kumarakomu. Mnenja o tem, kako dobro lahko turizem v skupnosti uravnoteži gospodarske koristi in ohranjanje okolja, so bila deljena. Veliko vprašanih se ni strinjalo ali se sploh ni strinjalo s tem, da se to ravnovesje dosega. Če povzamemo, je študija pokazala na splošno pozitivno dojemanje vplivov turizma v skupnosti, hkrati pa je poudarila tudi možnosti za izboljšave, zlasti pri uravnoteženju ekonomskih in okoljskih vidikov ter zagotavljanju široke vključenosti skupnosti in sodelovanja.
Keywords: turizem v skupnosti, trajnostni turizem, odgovorni turizem, ohranjanje kulture
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,59 MB)

Abstract: Magistrska naloga proučuje ohranjanje jezikovnega in kulturnega stika s Slovenijo pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu. Za celostno osvetlitev tematike v teoretičnem delu naloge predstavljamo zgodovinsko ozadje selitev Slovencev po svetu. Slediljo poglavja vezana na komunikacijo in rabo slovenščine ter ohranjanje jezika v tujini oz. učenje slovenščine kot dodatnega (tujega) jezika. V zadnjem poglavju teoretičnega dela naloge predstavljamo vlogo slovenskih društev, cerkve in matične domovine pri ohranjanju jezikovno-kulturnega stika s Slovenijo. Z rezultati empirične raziskave smo osvetlili zgodovinski in socio-kulturni vidik selitev Slovencev, stanje (probleme in dosežke) ohranjanja slovenščine in povezanosti s slovensko kulturo pri otrocih slovenskih izseljencev, ki so stari od 7 do 15 let. 87 otrok slovenskih izseljencev iz evropskih držav, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije je izpolnilo anketni vprašalnik. V empiričnem delu naloge smo analizirali stališče izseljenskih otrok do učenja dodatnega jezika (slovenščine) ter njihova stališča o pouku slovenščine v šolah slovenskega jezika v tujini. Analizirali smo tudi znanje slovenskega jezika pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu, možnosti za rabo slovenščine v komunikaciji ter vpliv okolja na ohranjanje stika s Slovenijo. Otroci slovenskih izseljencev, ki živijo v Argentini, izstopajo v znanju in uporabi slovenčine za komunikacijo v domačem okolju in sorodniki v Sloveniji. Med vsemi otroki slovenskih izseljencev po svetu pa še vedno obstaja zanimanje za učenje slovenskega jezika in želja po spoznavanju in ohranjanju kulture njihovih prednikov.
Keywords: otroci slovenskih izseljencev, materni jezik, dodatni jezik, dvojezičnost, ohranjanje maternega jezika in kulture
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1918; Downloads: 210
Full text (15,74 MB)

Abstract: Organizacijska kultura je temeljen element doseganja strategij. Management podjetja mora prepoznati organizacijsko kulturo in jo znati tudi ohranjati. Zato je pomembno, da se kulturo vrednoti. Na podlagi tega lahko management izvaja ukrepe za ohranjanje kulture ali pa jo zaradi ne-doseganja strategij tudi spremeni. Korenita sprememba kulture nastane takrat, kadar management ugotovi, da kultura v podjetju sploh ne obstaja. Tako srečamo tri elemente upravljanja z organizacijsko kulturo: ohranjanje, spreminjanje in oblikovanje kulture. Definiranje tipologije organizacijske kulture podjetja je zelo kompleksno. To pa zaradi tega, ker podjetje dejansko nima smo enega tipa kulture, ampak več tipov. Postavi se tudi vprašanje, ali ima podjetje samo eno kulturo ali več. Gotov lahko trdimo, da ima dovolj veliko podjetje, več subkultur, ki se med seboj prepletajo in tvorijo močno organizacijsko kulturo. Pomembno je spoznanje, da organizacijska kultura izraža vrednote managementa oziroma ustanoviteljev podjetja. Kultura v podjetju nastane, kadar ima posameznik določeno idejo. Ustanovitelj s predstavitvijo ideje pridobi eno ali več oseb, ki se strinjajo z idejo in jo tudi sprejmejo. Tako imajo skupno vizijo in ustanovijo podjetje, ki začne delovati v smeri njihovega interesa. S časom podjetje zaposli nove ljudi. Skupine v podjetju na podlagi reševanja problemov oblikujejo rešitve, ki jih uporabljajo tudi v prihodnosti. Tako se s začne oblikovati organizacijska kultura. Management podjetja, se mora zavedati, da je organizacijska kultura pomemben dejavnik pri doseganju visoke konkurenčnosti podjetja v svoji panogi. Tako mora oblikovati okolje, ki bo zaposlenega spodbujalo. Ljudje v podjetju pa postanejo inovativni in prevzemajo večjo odgovornosti. Zato lahko management doseže močno organizacijsko kulturo z različnimi prijemi. Management oblikuje dejavnike kulture, ki pri ljudeh sprožijo zadovoljstvo. Z ustvarjanjem dejavnikov, ki jih zaposleni sprejmejo kot pozitivne, pa tudi oblikuje temelje za inovativno okolje.
Keywords: Organizacijska kultura, management organizacije, inovacije, tipologija organizacijske kulture, ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture, kultura prihodnosti.
Published in DKUM: 11.12.2012; Views: 2150; Downloads: 342
Full text (1,36 MB)