1. Primerjava sodobnih ogrodij CSS : diplomsko deloVid Žnidar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo učinkovitosti in funkcionalnosti različnih CSS ogrodij pri implementaciji oblikovnih slogov. Z uporabo relevantne literature in z izvedbo raziskave smo izbrali ožji nabor treh CSS ogrodij, in sicer Bootstrap, Foundation ter Tailwind CSS, ter jih podrobno preučili. V praksi smo preizkusili izbrana ogrodja na konkretnem primeru ter nato primerjali rezultate preizkusov. Poleg tega smo izvedli kratek anketni vprašalnik, ki je pokazal, da slovenski razvijalci pogosto posegajo po sodobnih CSS ogrodjih, pri čemer se ogromna večina odloča za uporabo Bootstrapa. Zadovoljstvo s trenutnim stanjem sodobnih ogrodij CSS je med anketiranimi visoko.
Ključne besede: CSS ogrodja, oblikovanje spletnih strani, oblikovni slog
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 624; Prenosov: 103
 Celotno besedilo (968,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza in primerjava programskih ogrodij za razvoj sodobnih spletnih rešitev na osnovi platform Node.js in Java : diplomsko deloDragana Naceva, 2023, diplomsko delo Opis: Z raziskavo so bile preučene zmogljivosti platform Node.js in Java za razvoj sodobnih spletnih rešitev ter primerjana ogrodja, ki temeljijo na teh platformah. Raziskava primerja priljubljenost, uporabo in priporočila razvijalcev spletnih ogrodij platforme Node.js in Java. Za dodatno primerjavo je bila izvedena anketa ter za analizo podatkov uporabljeni deskriptivna statistika in inferenčna statistika (test hi-kvadrat in Mann-Whitneyjev test). Anketa izpostavlja najpogosteje uporabljena ogrodja za spletni razvoj na obeh platformah: Express.js za Node.js in Spring Boot za Java. Na osnovi tega je bila z uporabo obeh ogrodij razvita preprosta spletna aplikacija ter predstavljene specifične lastnosti in razlike, predvsem v zvezi z delom s podatkovnimi bazami in implementacijo arhitekturnega modela Model-View-Controller (MVC).
Ključne besede: Java, Node.js, platform, ogrodja, razvoj, spletnih aplikacij.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,98 MB) |
3. Celovita primerjava vodilnih zalednih spletnih ogrodij : diplomsko deloFilip Strajnar, 2022, diplomsko delo Opis: Ustvarjanje koristne spletne aplikacije je zahtevno. Delo si lahko olajšamo z uporabo kakovostnih spletnih ogrodij. Ogrodja nudijo mnoge koristne funkcionalnosti, ki jih lahko ponovno uporabimo pri razvoju lastne aplikacije. S tem privarčujemo veliko časa. V diplomski nalogi se osredotočimo na zaledna spletna ogrodja.
Predstavili smo 5 vodilnih spletnih ogrodij, pri katerih smo izpostavili njihove pomembne lastnosti: odprtokodno licenco ogrodja, tipičen način začetka projekta, razporeditev map in pomembnih datotek projekta. Demonstrirali smo upravljanje s podatkovno bazo v vsakem spletnem ogrodju. Prikazali smo, kako se v ogrodju usmerjajo zahteve in kateri programski jezik uporabljamo pri razvoju programske opreme ter kakšen model vzporednega izvajanja uporablja ta programski jezik.
Z orodjem Jmeter smo izvedli zmogljivostne teste za vsako spletno ogrodje in prikazali pridobljene rezultate.
Ključne besede: spletna ogrodja, REST API, ORM
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Primerjava in analiza ogrodij Vue in Svelte za razvoj spletnih strani : diplomsko deloTomas Kovačič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu primerjamo čelni ogrodji Vue in Svelte. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu predstavimo čelna ogrodja in njihovo popularnost, nato pa natančneje opišemo ogrodji Vue in Svelte. V praktičnem delu implementiramo spletno aplikacijo za prikaz receptov z vsakim ogrodjem posebej. Razložimo celoten razvoj obeh aplikacij in hkrati predstavimo razlike, ki jih najdemo v kodi. Opravimo meritve hitrosti in porabo pomnilnika pri vsakem ogrodju. Na koncu rezultati meritev pokažejo, da je Svelte hitrejše ogrodje in hkrati porabi manj pomnilnika.
Ključne besede: čelna ogrodja, ogrodje Vue, ogrodje Svelte
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 707; Prenosov: 78
Celotno besedilo (4,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primerjava programskih ogrodij za povezovanje s podatkovnimi bazami : diplomsko deloMarcel Golob, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo primerjali programska ogrodja ASP.NET Core, NestJS, Laravel in Django. Predstavili smo uporabljeno podatkovno bazo in glavne lastnosti, prednosti oz. slabosti programskih ogrodij. Raziskali smo različne programske knjižnice za povezavo in upravljanje s podatkovno bazo.
Skozi diplomsko delo smo poskušali ugotoviti, katero programsko programsko ogrodje je pri povezovanju in interakcijo s podatkovno bazo najhitrejše in najzanesljivejše. Analizirali smo hitrost vstavljanja, pridobivanja, brisanja in posodabljanja podatkov.
Na testu se je najbolje odrezalo programsko ogrodje ASP.NET Core, ki je glede na čas vseh metod (CRUD) za interakcijo s podatkovno bazo doseglo najboljše rezultate. Za njim sta sledili ogrodji NestJS in Laravel. Med vsemi izbranimi se je najslabše odrezalo programsko ogrodje Django.
Ključne besede: programska ogrodja, podatkovna baza
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,05 MB) |
6. Analiza in primerjava programskih ogrodij za razvoj hibridnih mobilnih aplikacij : magistrsko deloAndrej Ostrožnik, 2021, magistrsko delo Opis: Izbira pravega ogrodja za razvoj mobilnih aplikacij je pomemben korak pred začetkom razvoja. Da lahko izberemo pravo ogrodje, potrebujemo razloge ali merila, zakaj izbrati eno ogrodje pred drugim. V magistrskem delu smo poiskali te razloge in podali primer ocenjevanja ogrodij. S sistematičnim pregledom literature smo poiskali merila, ki pripomorejo k odločitvi. Z rezultati ankete smo pridobili podatke o pomembnosti teh meril in potrdili pravilno izbiro le-teh. Na temelju vseh podatkov smo na koncu podali primer ocenitvenega modela ogrodij, ki je enostavno prilagodljiv in s pomočjo katerega se razvijalci lažje odločijo, katero ogrodje izbrati.
Ključne besede: mobilne aplikacije, ogrodja, hibridni razvoj, merila
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,09 MB) |
7. Primerjava in praktična uporaba ogrodij za izdelavo zalednih sistemov po principu REST : diplomsko deloJan Sušelj, 2020, diplomsko delo Opis: Vzdrževanje aplikacij, omogočanje njihove podprtosti na različnih napravah in zagotavljanje varnosti je zaradi povečane kompleksnosti aplikacij vedno večji problem. Te probleme lahko rešimo z uporabo večslojne arhitekture. V diplomskem delu se osredinjamo na trislojno arhitekturo in podrobneje predstavimo aplikacijski sloj.
Največ pozornosti smo posvetili razvoju zalednih sistemov po arhitekturnem principu REST, s pomočjo katerega smo izdelali štiri zaledne sisteme v izbranih ogrodjih. Za vsako ogrodje smo opredelili prednosti in slabosti ter navedli, za kakšne vrste aplikacij je ogrodje najbolj primerno. Ugotovili smo, da mora izbira ogrodja za razvoj zalednih sistemov temeljiti na podlagi vrste aplikacije, ki jo razvijamo, in na zahtevah, ki jih mora aplikacija zagotoviti.
Ključne besede: deljenje prevozov, REST, spletna ogrodja, trislojna arhitektura, zaledni sistem.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 873; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Razvoj poroznih biorazgradljivih struktur za biomedicinske aplikacije : magistrsko deloAnja Raner, 2020, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge smo pripravili in analizirali dve vrsti poroznih biorazgradljivih materialov namenjenih za biomedicinske aplikacije.
Sintetizirali smo hidrogel na osnovi alginata in guar gumija, kateremu smo dodali aktivno učinkovino kloksacilin, ki smo jo v material inkorporirali v obliki mikrosfer in z neposrednim dispergiranjem v zmes hidrogela. Vzorce smo analizirali s FTIR spektroskopijo in proučili karakteristike nabrekanja pri različnih pH vrednostih ter primerjali nabrekanje osnovnega hidrogela in hidrogela z mikrosferami. Pri tem smo ugotovili, da je razmerje nabrekanja osnovnega hidrogela višje od razmerja nabrekanja hidrogela z mikrosferami. S pomočjo merjenja kontaktnega kota s programom ImageJ, smo materialom določili hidrofilen značaj. Proučili smo tudi morfologijo vzorcev z uporabo okoljske vrstične elektronske mikroskopije (ESEM) analize in določili stopnjo poroznosti, katera je bila v primeru hidrogela z mikrosferami, višja v primerjavi z osnovnim hidrogelom. Antimikrobni učinek učinkovine kloksacilina v hidrogelu smo proučili na bakterijah E. coli in S. aureus. Tako v primeru hidrogela z dispergiranim antibiotikom, kot v primeru hidrogela z mikrosferami, smo opazili cono inhibicije rasti obeh testnih mikroorganizmov, s čemer smo dokazali antimikrobno učinkovitost hidrogelov. Posebej smo se posvetili analizi sproščanja aktivne učinkovine iz hidrogelov, kinetiko sproščanja pa smo primerjali s Korsmeyer-Peppasovim matematičnim modelom in na podlagi izračunanih kinetičnih parametrov ugotovili, da kloksacilin difundira iz hidrogelov po principu ne-Fickove oz. anomalne difuzije.
Druga vrsta materiala za biomedicinske aplikacije so trdna celična ogrodja, ki smo jih sintetizirali na osnovi polikaprolaktona, celuloze in hidroksiapatita na različne načine. V sintetizirane materiale smo vključili še 1 ut. % aktivne učinkovine kloksacilin. Ogrodja smo izdelali z uporabo tehnike penjenja plina v superkritičnem CO2. Vzorce smo analizirali s pomočjo FTIR spektroskopije in jim določili hidrofoben značaj s pomočjo izrisa kontaktnega kota z uporabo programa ImageJ. Primerjali smo talilne temperature, talilne entalpije in kristaliničnost za vse 4 različne načine sinteze ogrodij s pomočjo DSC analize. Tako kot v primeru hidrogelov, smo tudi trdnim celičnim ogrodjem določili stopnjo poroznosti ter analizirali njihovo morfologijo z uporabo ESEM. Ugotovili smo, da ima najvišjo stopnjo poroznosti ogrodje, ki ga sestavlja 70 ut. % PCL in 30 ut. % celuloze. Glede na štiri razvite vrste ogrodij smo določili odstotek sproščanja aktivne učinkovine, pri čemer se je v primeru dveh ogrodij v 14 dneh sprostilo 100 % aktivne učinkovine, v primeru drugih dveh pa manj kot 50 %. Vsako izmed metod sinteze smo nato primerjali z matematičnim modelom ničelnega reda, prvega reda in Higuchijevim modelom ter določili največje ujemanje z enim izmed njih in s tem kinetiko sproščanja kloksacilina iz ogrodij.
Ključne besede: hidrogel, trdna celična ogrodja, superkritični CO2, kloksacilin, polisaharidi
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1214; Prenosov: 146
Celotno besedilo (5,67 MB) |
9. Celovita primerjava sodobnih hibridnih ogrodij za razvoj mobilnih aplikacij : magistrsko deloBlaž Denko, 2020, magistrsko delo Opis: Število uporabnikov pametnih mobilnih naprav je v letu 2019 preseglo 3 milijarde, trend rasti pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Zaradi priljubljenosti uporabe mobilnih naprav je za podjetja pomembno, da izdelujejo mobilne aplikacije, s katerimi si zagotovijo čim večje število uporabnikov. Ena izmed mogočih rešitev je izdelava hibridnih mobilnih aplikacij. Gre za aplikacije, ki združujejo lastnosti spletnih in avtohtonih mobilnih aplikacij, njihova glavna prednost pa je združljivost z več mobilnimi operacijskimi sistemi. Njihovo delovanje smo preizkusili z eksperimentom v različnih scenarijih uporabe. Ugotovili smo, da se delovanje hibridnih aplikacij v različnih scenarijih precej razlikuje, kljub temu pa so bili rezultati teh aplikacij primerljivi s tistimi, ki jih je v eksperimentu dosegala avtohtona aplikacija.
Ključne besede: android, hibridna aplikacija, hibridna mobilna ogrodja, mobilna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1190; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,84 MB) |
10. Analiza in primerjava sodobnih spletnih programskih ogrodij za razvoj spletnih aplikacij : diplomsko deloTadej Leva, 2019, diplomsko delo Opis: Priljubljenost programskega jezika JavaScript je privedla do številnih ogrodij, katerim cilj je pomagati razvijalcem pri reševanju nalog. Razvijalcem je ob tako veliki izbiri težko izbrati ogrodje, ki najbolje ustreza njihovim potrebam. To delo raziskuje dejavnike, ki vodijo do izbire JavaScript ogrodja. V idealnem primeru razvijalec izbere najbolj povpraševano ogrodje, ki omogoča večje možnosti zaposlitve in ima svetlo prihodnost, hkrati pa želi uživati v delu z ogrodjem. Za poenostavitev izbire se bomo v diplomski nalogi osredotočili samo na tri najsodobnejša ogrodja: React, Angular in Vue. Delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in praktični. V teoretičnem delu iz različnih virov analiziramo mnenja razvijalcev, učljivost ogrodja, popularnost ogrodij, zaposljivost, prilagodljivost in razširljivost ogrodja. V praktičnem delu v posameznem ogrodju Angular, React in Vue razvijemo vremensko aplikacijo. Razvoj aplikacij razložimo in primerjamo programsko kodo. Glede na porabljen čas in težavnost razvijanja določimo učno krivuljo. Ugotovimo, da je ogrodje Vue najlažje za razvijanje. Na koncu vsaki aplikaciji izmerimo velikost in hitrost, kjer ugotovimo, da je zmagovalec ogrodje React. V prihodnje bi lahko dokument razširili z drugimi primerjalnimi metodami, primerjali bi lahko več ogrodij in odgovorili na več vprašanj.
Ključne besede: ogrodja JavaScript, spletne aplikacije, ogrodje Angular, ogrodje React, ogrodje Vue
Objavljeno v DKUM: 23.11.2019; Ogledov: 1402; Prenosov: 398
Celotno besedilo (2,32 MB) |
