1. |
2. |
3. Uporabniška izkušnja spletnega virtualnega ogleda 360-stopinjskih posnetkov : magistrsko deloDaša Šeruga, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo testirali uporabniško izkušnjo spletnega virtualnega ogleda. Preučili smo sorodne študije, s pomočjo katerih smo opredelili priporočila za oblikovanje spletnih virtualnih ogledov. Oblikovali smo spletni virtualni ogled, katerega smo uporabili za testiranje uporabniške izkušnje. Za metodo raziskovanja smo uporabili fokusno skupino in vprašalnik UEQ. S pomočjo fokusne skupine smo ugotovili pomanjkljivosti pri oblikovanju. S pomočjo vprašalnika UEQ pa smo ugotovili, da je spletni virtualni ogled nadpovprečno oblikovan v atraktivnosti, učinkovitosti in originalnosti. Po drugi strani se je spletni virtualni ogled odrezal nekoliko slabše v ocenjevanju preglednosti in stimulativnosti ter najslabše v vodljivosti.
Ključne besede: spletni virtualni ogled, 360-stopinjski posnetki, uporabniška izkušnja, UEQ
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
4. Preiskovanje kraja onesnaženja okoljaBojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti.
Metode:
Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete).
Ugotovitve:
Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih.
Praktična uporabnost:
Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 1105; Prenosov: 53
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primerjava programske opreme za izdelavo sprehoda po virtualni sceniGregor Ivanič, 2017, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je raziskovati področje izdelave virtualnih ogledov. Glavni poudarek je na primerjavi programske opreme s pomočjo katere je možno izdelati tovrsten ogled. V uvodnem delu je opisano nekaj kratkega o področju, zatem pa sledi način izdelave panoramskih posnetkov in opis njihovih projekcij. Glavni del je sestavljen iz opisa petih orodij, katere so bile posebej izbrane zaradi njihovih atributov, ter primerjava le-teh. Zaključni del sestoji iz sklepov do katerih nas je pripeljala primerjava orodij.
Ključne besede: virtualni ogled, sferična panoramska fotografija, Pano2VR, Marzipano, Krpano
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 2177; Prenosov: 163
Celotno besedilo (4,01 MB) |
6. DOKAZNA SREDSTVA PO ZPPJasmina Škundrić, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila dokazna sredstva, ki jih v svojih določbah ureja Zakon o pravdnem postopku. V prvih dveh poglavjih sem zaradi lažjega razumevanja predstavila civilni pravdni postopek, temeljna načela civilnega pravdnega postopka, povezana z dokaznimi sredstvi, ter dokazovanje in izvajanje dokazov.
Zakon o pravdnem postopku določa pet dokaznih sredstev, in sicer so to ogled, listine, priče, izvedenci in zaslišanje strank. V osrednjem delu naloge sem podrobneje predstavila dokazno sredstvo ogled, nekaj njegovih osnovnih značilnosti ter njegovo uporabo v sodni praksi. Prav tako je za sam pravdni postopek pomembno dokazno sredstvo tudi listina, ki jo morajo sodišču predložiti stranke postopka. V tem poglavju se seznanimo tudi, kako postopati v primeru, ko stranka z listinami, na katere opira svoj zahtevek, ne razpolaga. Novost iz novele ZPP-D iz leta 2008, o kateri so različna stališča, je povzetek bistvenih navedb, ki ga mora sodišču predložiti stranka. Pomembno dokazno sredstvo so tudi priče. V diplomskem delu je podrobneje opisan postopek s pričami, dolžnosti in pravice prič ter kdo sploh lahko kot priča nastopa na sodišču. V zadnjem času imajo med dokaznimi sredstvi vedno večjo vlogo izvedenci. Pomembno je vedeti, kdo je lahko izvedenec, kakšne so njegove pravice in dolžnosti ter kaj vse mora obsegati njegovo delo. Zadnje, vendar prav tako pomembno, dokazno sredstvo je zaslišanje strank, ki ga sodišče, zaradi razpravnega načela, izvede le, kadar ga predlaga katera izmed strank.
Vsa teorija o dokaznih sredstvih je podkrepljena tudi s številnimi primeri sodne prakse.
Ključne besede: dokazna sredstva, ogled, listina, priča, izvedenec, zaslišanje strank
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2671; Prenosov: 384
Celotno besedilo (1015,39 KB) |
7. Preiskava kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete - primerjava med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMateja Koblar, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava postopek preiskave kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete. Za kazniva dejanja ekološke kriminalitete je v večini primerov glavni razlog dobiček, saj je okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki lahko zelo drago. Včasih do onesnaženja z nevarnimi in s strupenimi snovmi lahko pride po nesreči ali iz malomarnosti, zato vseh onesnaženj okolja ne moremo definirati kot kaznivo dejanje. Ker je storilec kaznivih dejanja ekološke kriminalitete lahko vsakdo izmed nas, je tovrstna kazniva dejanja zelo težko preiskovati. Želeli smo se podrobno seznaniti s postopkom preiskave kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji ter izvesti primerjavo med obema postopkoma, kar smo naredili z uporabo različnih raziskovalnih metod.
Ugotovili smo, da imata obe državi postopek preiskave kraja kaznivega dejanja dobro urejen ter da se postopka preiskave v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji, tako kot je bilo glede na skupno zgodovino pričakovati, razlikujeta le v nekaterih malenkostih. Razlika je v tem, da ima Republika Srbija opredeljene in zapisane specifičnosti pri ogledu kraja kaznivega dejanja posameznih kaznivih dejanj ekološke kriminalitete ter da nima funkcije preiskovalnega sodnika. Poleg tega se postopka razlikujeta v usposobljenosti in strokovnosti preiskovalcev, opremi in tehnologiji, v pogostosti in številu izvedenih preiskav oziroma ogledov krajev kaznivih dejanj ter strukturi kaznivih dejanj.
Z namenom, da se ekološka kriminaliteta omeji, je treba krepiti ekološko zavest med državljani, s čimer je treba začeti že pri otrocih, strožje kaznovati storilce ekološke kriminalitete, dobro opremiti preiskovalce ekoloških kaznivih dejanj (nuditi strokovna izobraževanja s področja varstva oziroma varovanja okolja ter tudi več denarja, ki ga potrebujejo za izvedbo potrebnih raziskav), posvetiti več pozornosti in denarja odkrivanju naravi prijaznih snovi in materialov (obnovljivi viri energije ipd.). Najti bomo morali srednjo pot med napredkom in učinkovitim varstvom okolja, če želimo naravo ohraniti tudi za svoje potomce.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ogled kraja, preiskovanje, preiskovalni organi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1846; Prenosov: 128
Celotno besedilo (623,71 KB) |
8. Fotografsko dokumentiranje kraja ogleda v prihodnosti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloVasja Škorjanc, 2015, diplomsko delo Opis: V slovenski policiji je, ob pisnih oblikah dokumentiranja, fotografija najpogosteje uporabljeno dokumentacijsko gradivo in ena izmed pomembnejših orodij, ki ga uporablja pri svojem delu, še posebej na področjih ogledov kaznivih dejanj, prometnih nesreč, javnih prireditev in drugih dogodkov.
Ključne besede: kazniva dejanja, kraj kaznivega dejanja, ogled kraja kaznivega dejanja, kriminalistika, preiskovanje, kriminalistična tehnika, fotografiranje, fotografsko dokumentiranje, kriminalistična fotografija, forenzična fotografija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.08.2015; Ogledov: 1941; Prenosov: 245
Celotno besedilo (7,73 MB) |
9. OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA KOT TEMELJ ISKANJA MATERIALNE RESNICEMateja Maksimovič, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Ogled kraja kaznivega dejanja kot temelj iskanja materialne resnice, poudarja pomembnost ogleda, ki je v procesnem pomenu posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi policija ali sodišče z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja ugotovijo in razjasnijo, za kazenski postopek, pomembna dejstva. Osnovni namen ogleda je, da se najdejo in zavarujejo dejstva in sledovi kaznivega dejanja z namenom razjasnitve kaznivega dejanja in odkritja storilca.
Med različnimi preiskovalnimi dejanji, ki jih morajo preiskovalci opraviti za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, ima še posebej pomembno vlogo ogled kraja kaznivega dejanja, saj je velikokrat prav na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja, odkritje in obsodbo storilca. Ogled se od drugih preiskovalnih dejanj loči predvsem po tem, da se pri opravljanju ogleda kraja dejanja objektivno in statično ugotavlja konkretno dejansko stanje in celoten potek kaznivega dejanja. V diplomskem delu sta primerjalno prikazani le rekonstrukcija in hišna preiskava. Kadar se ogled opravlja v zaprtih prostorih, se velikokrat postavlja vprašanje razmejitve med ogledom kraja dejanja in hišno preiskavo, ki pomeni poseg v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ter za izvedbo katere zakon zahteva izpolnitev določenih pogojev.
Ogled je enkratno in neponovljivo dejanje, od katerega so odvisna vsa nadaljnja opravila, zato so lahko morebitne napake usodne za nadaljnji postopek, sploh v procesnem smislu, kjer lahko pomenijo izpodbojni razlog za izločitev dokazov. Bistveno je, da se ogled kraja dejanja opravi strokovno pravilno in precizno, saj je od tega odvisna procesna vrednost materialnih sledi in predmetov, zbranih pri ogledu. Iz primerov prakse sodišč pri nas in v tujini je razvidno, kateri so nekateri pogosti problemi, ki lahko nastanejo v zvezi s forenzičnimi dokazi ter vzroki za njih.
Ključne besede: ogled, hišna preiskava, rekonstrukcija, sodišče, preiskovalni sodnik, kriminalistična policija, forenzični laboratorij, kaznivo dejanje, kazenski postopek., forenzični dokazi.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 4150; Prenosov: 854
Celotno besedilo (882,56 KB) |
10. Povezava ogleda kraja sumljive smrti in sodne medicine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAleksander Ban, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu prikazujemo pomembnost sodelovanja vseh služb na kraju ogleda sumljive smrti. Ugotavljamo, da je treba združiti znanje in predvsem izkušnje strokovnjakov različnih področij, če na vprašanja, postavljena pri preiskavah sumljivih smrti, želimo odgovoriti strokovno. Preiskovalci morajo na kraju ogleda sumljive smrti znanje združiti z izkušnjami, saj je ogled izredno pomemben, neponovljiv in zahteven ter ima v končni fazi spoznavno in dokazno vrednost. Na kraju ogleda sumljive smrti iščemo različne sledi: sledi papilarnih linij, biološke sledi, sledi obuval ter kemijske in mehanske sledi. Zavarovanje takšnih sledi, pregled trupla, ki ga opravi mrliški preglednik, in kasneje morebitna obdukcija so najpomembnejši pri preiskovanju takšnega dejanja. Treba je poudariti, da se ob izboljšavah standardov preiskav sledi s kraja kaznivega dejanja, novih tehnologijah iskanja in zavarovanja sledi, novih tehnologijah preiskav v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju ter novostih glede taktičnosti in zakonodaje pri preiskavah kaznivih dejanj izboljšujejo tudi metode na področju sodne medicine. Zaradi tega je pri preiskavi sumljive smrti izrednega pomena obdukcija, saj se včasih šele takrat ugotovi, da gre za nasilno smrt. V tujini se vedno bolj uveljavlja digitalizacija kot pripomoček oziroma inštrument za izvedbo sodne obdukcije.
Osnove sodne medicine morajo poznati tudi preiskovalci, saj lahko le tako kompetentno sodelujejo in tudi razumejo sodnomedicinske strokovnjake, ki sodelujejo pri preiskavi sumljive smrti. Praksa kaže, da se na ogledu kraja sumljive smrti pojavljajo posamezne težave, in sicer tako med policisti in kriminalisti kot tudi pri zdravnikih splošne medicine, ki pridejo opravit ogled. Zdravniki splošne medicine namreč niso dovolj usposobljeni za opravljanje mrliških pregledov. Podobna težava velja tudi za policiste, ki opravljajo oglede krajev sumljive smrti, saj imajo premalo izkušenj in znanja in se velikokrat zadovoljijo le s hitrim nenatančnim ogledom.
Diplomsko delo predstavlja povezavo med ogledom kraja sumljive smrti s sodno medicino. Prikazuje dejavnost preiskovalcev na kraju najdbe trupla s sumljivimi okoliščinami ter sodelovanje z zdravniki splošne medicine v vlogi mrliških oglednikov in izvedenci sodne medicine, ki opravijo obdukcijo trupla.
Ključne besede: sumljiva smrt, samomori, umori, uboji, obdukcije, mrliški pregledi, ogled kraja dejanja, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 2461; Prenosov: 333
Celotno besedilo (533,71 KB) |
