Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vloga poratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen diplonske naloge je spremljati odzive otrok med izvedbo plesnih dejavnosti glede na prejete tipe povratnih informacij. V diplomskem delu smo najprej skozi teorijo preučili plesno vzgojo, načrtovanje plesnih dejavnosti v vrtcu, učinek plesa na otroka in povratne informacije na podlagi strategij razvijajočega mišljenja. Nato smo dejavnosti izvedli v dveh različnih vrtčevskih skupinah. V vsaki skupini smo otrokom sproti podajali različni tip povratnih informacij, ki smo jih oblikovali na podlagi teoretičnih izhodišč oz. strategij za razvoj razvijajočega mišljenja pri predšolskem otroku.
Ključne besede: predšolski otrok, plesne dejavnosti, povratne informacije, odziv otrok
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V diplomskem delu Izražanje neprijetnih čustev pri predšolskih otrocih so podrobneje predstavljena naslednja neprijetna čustva: jeza, strah, žalost, sram, ljubosumje, gnus. V teoretičnem delu sem najprej opredelila čustva kot del duševnih procesov, pojem čustva definirala glede na različne avtorje in različne teorije ter opisala osnovne značilnosti čustev. Navedla sem, kako lahko čustva med seboj razlikujemo (afekti in razpoloženja, osnovna in sestavljena čustva oz. temeljna in kompleksna čustva, pozitivna in negativna čustva) ter kako so čustva kompleksna. V poglavju Fiziološke in nevrološke osnove čustvenih procesov sem opisala, kako centralni in avtonomni živčni sistem, specializiranost možganskih hemisfer in nevrokemične snovi vplivajo na nastanek čustvenih procesov. Zajela sem nevrološka spoznanja o razvoju čustvenih procesov ter kako poteka nevrološko zaporedje procesov pri sprožanju čustvenega procesa. Opisala sem področja čustev (izražanje, prepoznavanje in uravnavanje čustev) ter odnos med čustvi in kognicijo (višji spoznavni procesi). Podrobneje sem naštela tudi značilnosti temeljnih (strah, jeza, žalost) in značilnosti kompleksnih čustev (sram, ljubosumje, gnus). V poglavju Razvoj čustev po posameznih področjih sem opisala začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva in razvoj uravnavanja oz. nadzora čustev. V nadaljevanju sem se osredotočila na razvoj čustev v obdobju dojenčka in malčka ter na razvoj čustev v zgodnjem otroštvu. V tem poglavju sem opisala značilnosti otroških čustev ter opredelila temeljna čustva in čustva samozavedanja. Natančneje sem opredelila razvoj vseh neprijetnih čustev v obdobju dojenčka in malčka ter zgodnjem otroštvu. Vključila sem tudi pomen samouravnavanja čustev in pravila izražanja čustev. Želela sem pojasniti čustva samozavedanja. Poudarek sem dala tudi na razumevanje in prepoznavanje čustev v zgodnjem otroštvu, na razvoj sočasnih in nasprotujočih si čustev v zgodnjem otroštvu ter na nadzor nad doživljanjem in izražanjem čustev v zgodnjem otroštvu. Raziskovanje sem prav tako posvetila s čustvi povezanim vedenjem v socialnih interakcijah v zgodnjem otroštvu, kjer sem opisala pereče agresivno vedenje, povezavo med agresivnostjo in starostjo ter spolom otrok. Zapisala sem tudi pomen joka pri predšolskih otrocih, kjer sem dodatno pojasnila, da je jok orodje za povezovanje. Temo sem podkrepila z nasveti, kaj lahko storijo starši, katerih otroci veliko jokajo. Zanimal me je vpliv materinega duševnega stanja na razvoj otrokovih čustev. Še natančneje sem se posvetila uravnoteženju čustev, opisala povezavo med čustvi in stresom ter posledicami potlačitve čustev. V poglavju Aktivnosti staršev pri premagovanju neprijetnih čustev otrok sem v podpoglavjih opisala ravnanje z neprijetnimi čustvi ter pomembnost deljenja in pogovora o čustvih, reagiranju na krizne situacije ter pomoči pravljic pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi. Zadnje poglavje sem namenila priporočilom, kako naučiti otroka nadzorovati svoje vedenje. V empiričnem delu sem s pomočjo programa SPSS ter Levenovega in t-preizkusa ugotavljala razlike v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter načine, kako se starši na neprijetna čustva svojega otroka odzivajo in kako so ti odzivi povezani s spolom staršev. Raziskava je pokazala, da lahko obe ničelni hipotezi zavržem in da obstaja razlika v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter da se starši glede na spol na izražanje otrokovih čustev različno odzivajo.
Ključne besede: neprijetna čustva, predšolski otrok, izražanje čustev, uravnavanje čustev, odziv staršev
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 6253; Prenosov: 1256
Celotno besedilo (1,11 MB)