| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga povratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu : diplomsko delo
Karin Ribič, Nika Rudolf, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vloga poratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen diplonske naloge je spremljati odzive otrok med izvedbo plesnih dejavnosti glede na prejete tipe povratnih informacij. V diplomskem delu smo najprej skozi teorijo preučili plesno vzgojo, načrtovanje plesnih dejavnosti v vrtcu, učinek plesa na otroka in povratne informacije na podlagi strategij razvijajočega mišljenja. Nato smo dejavnosti izvedli v dveh različnih vrtčevskih skupinah. V vsaki skupini smo otrokom sproti podajali različni tip povratnih informacij, ki smo jih oblikovali na podlagi teoretičnih izhodišč oz. strategij za razvoj razvijajočega mišljenja pri predšolskem otroku.
Ključne besede: predšolski otrok, plesne dejavnosti, povratne informacije, odziv otrok
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Otrokova navezanost na kraj
Gabrijela Makovec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali selitve predšolskih otrok in sicer njihove odzive oziroma doživljanje procesa selitve. Navezanost lahko označimo kot odnos med otrokom in določeno osebo, ki je z njim v vsakodnevnem stiku (največkrat so to starši). Razvija se že na podlagi prirojenih signalov, ki jih pošilja otrok in daje staršem vedeti, da nekaj potrebuje. Jasna, specifična navezanost se prične kazati že pri približno osmem mesecu otrokove starosti, najbolj pomembna za njegov razvoj pa je varna navezanost. Otrok je v času svojega življenja v vsakodnevnem stiku z okoljem, kar pomeni, da se lahko naveže tudi na kraj bivanja. Najboljši pokazatelj otrokove navezanosti na kraj je njegov odziv oziroma doživljanje procesa selitve. Naš primarni cilj je ugotoviti značilnosti zadnje selitve predšolskih otrok in kako predšolski otroci doživljajo selitev. Z analizo podatkov, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da je večina predšolskih otrok pozitivno doživljala selitev. Otroci niso iskali bližine s starim bivališčem, protest ob selitvi ni bil prisoten, prav tako ne negativni čustveni odzivi. Do zastoja ali nazadovanja v razvoju otrok ni prišlo. Ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, smo podrobneje predstavili v sklepnem delu.
Ključne besede: predšolski otrok, navezanost, kraj bivanja, menjava bivališča, odziv na selitev
Objavljeno v DKUM: 31.01.2020; Ogledov: 1209; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
IZRAŽANJE NEPRIJETNIH ČUSTEV PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Monika Kumer, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Izražanje neprijetnih čustev pri predšolskih otrocih so podrobneje predstavljena naslednja neprijetna čustva: jeza, strah, žalost, sram, ljubosumje, gnus. V teoretičnem delu sem najprej opredelila čustva kot del duševnih procesov, pojem čustva definirala glede na različne avtorje in različne teorije ter opisala osnovne značilnosti čustev. Navedla sem, kako lahko čustva med seboj razlikujemo (afekti in razpoloženja, osnovna in sestavljena čustva oz. temeljna in kompleksna čustva, pozitivna in negativna čustva) ter kako so čustva kompleksna. V poglavju Fiziološke in nevrološke osnove čustvenih procesov sem opisala, kako centralni in avtonomni živčni sistem, specializiranost možganskih hemisfer in nevrokemične snovi vplivajo na nastanek čustvenih procesov. Zajela sem nevrološka spoznanja o razvoju čustvenih procesov ter kako poteka nevrološko zaporedje procesov pri sprožanju čustvenega procesa. Opisala sem področja čustev (izražanje, prepoznavanje in uravnavanje čustev) ter odnos med čustvi in kognicijo (višji spoznavni procesi). Podrobneje sem naštela tudi značilnosti temeljnih (strah, jeza, žalost) in značilnosti kompleksnih čustev (sram, ljubosumje, gnus). V poglavju Razvoj čustev po posameznih področjih sem opisala začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva in razvoj uravnavanja oz. nadzora čustev. V nadaljevanju sem se osredotočila na razvoj čustev v obdobju dojenčka in malčka ter na razvoj čustev v zgodnjem otroštvu. V tem poglavju sem opisala značilnosti otroških čustev ter opredelila temeljna čustva in čustva samozavedanja. Natančneje sem opredelila razvoj vseh neprijetnih čustev v obdobju dojenčka in malčka ter zgodnjem otroštvu. Vključila sem tudi pomen samouravnavanja čustev in pravila izražanja čustev. Želela sem pojasniti čustva samozavedanja. Poudarek sem dala tudi na razumevanje in prepoznavanje čustev v zgodnjem otroštvu, na razvoj sočasnih in nasprotujočih si čustev v zgodnjem otroštvu ter na nadzor nad doživljanjem in izražanjem čustev v zgodnjem otroštvu. Raziskovanje sem prav tako posvetila s čustvi povezanim vedenjem v socialnih interakcijah v zgodnjem otroštvu, kjer sem opisala pereče agresivno vedenje, povezavo med agresivnostjo in starostjo ter spolom otrok. Zapisala sem tudi pomen joka pri predšolskih otrocih, kjer sem dodatno pojasnila, da je jok orodje za povezovanje. Temo sem podkrepila z nasveti, kaj lahko storijo starši, katerih otroci veliko jokajo. Zanimal me je vpliv materinega duševnega stanja na razvoj otrokovih čustev. Še natančneje sem se posvetila uravnoteženju čustev, opisala povezavo med čustvi in stresom ter posledicami potlačitve čustev. V poglavju Aktivnosti staršev pri premagovanju neprijetnih čustev otrok sem v podpoglavjih opisala ravnanje z neprijetnimi čustvi ter pomembnost deljenja in pogovora o čustvih, reagiranju na krizne situacije ter pomoči pravljic pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi. Zadnje poglavje sem namenila priporočilom, kako naučiti otroka nadzorovati svoje vedenje. V empiričnem delu sem s pomočjo programa SPSS ter Levenovega in t-preizkusa ugotavljala razlike v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter načine, kako se starši na neprijetna čustva svojega otroka odzivajo in kako so ti odzivi povezani s spolom staršev. Raziskava je pokazala, da lahko obe ničelni hipotezi zavržem in da obstaja razlika v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter da se starši glede na spol na izražanje otrokovih čustev različno odzivajo.
Ključne besede: neprijetna čustva, predšolski otrok, izražanje čustev, uravnavanje čustev, odziv staršev
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 6253; Prenosov: 1256
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
VPLIV RAZVEZE IN LOČITVE STARŠEV NA OTROKA
Denis Verdel, 2011, diplomsko delo

Opis: Problem za otroka v procesu ločitve ali razveze staršev je, da se starši premalo zavedajo posledic, ki jih lahko razveza ali ločitev pusti na otroku. Starša imata v procesu razvezovanja in ločevanja veliko problemov, nesoglasij in tako nemalokrat enostavno »pozabita« na otroka. Otrok sam pa zaradi strahu in doživljanja negotovosti vso dogajanje zelo podrobno spremlja, čeprav ga ne razume in še manj sprejema. V diplomskem delu smo predstavili in analizirali doživljanje procesa ločitve in možne odzive otroka na ločitev staršev. Predstavili smo tudi različne pristope in načine pomoči medicinske sestre otroku v tem, zanj izredno napornem in zahtevnem obdobju. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na Kliniki za pediatrijo. Anketni vprašalnik je sestavljen iz enaindvajsetih vprašanj od katerih je devetnajst vprašanj zaprtega tipa in dva vprašanja polodprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo petdeset oseb negovalnega tima. Raziskava je bila izvedena v mesecu februarju 2011. Rezultati. Iz rezultatov ankete je razvidno, da medicinskim sestram primanjkuje znanje za pomoč otroku, katerega starša se ločujeta in se niti ne smatrajo za osebo, ki lahko nudi pomoč takšnemu otroku. So pa podatki ankete pokazali, da se je že 90% negovalnega osebja na Kliniki za pediatrijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor srečalo z otrokom, katerega starša sta bila v ločitvenem postopku. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da lahko medicinske sestre takšnemu otroku pomagajo s pogovorom, poslušanjem in opogumljanjem. Ne morejo pa dajati nasvetov staršem ali otroku, saj za to nimajo dovolj znanja.
Ključne besede: Ključne besede: ločitev, razveza, otrok, pomoč, odziv, starši, posledice.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 6987; Prenosov: 1382
.pdf Celotno besedilo (645,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici