1. Problematika vezave kolektivnih delavskih pravic na obstoječi koncept ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1Aljoša Polajžar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor obravnava vprašanje ustreznosti uporabe instituta ekonomsko odvisne osebe (po slovenski pravni ureditvi) kot izhodišče za širitev kolektivnih delavskih pravic na širši krog samozaposlenih oseb. Avtor ugotavlja, da je že individualno uveljavljanje instituta ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 v številnih pogledih problematično. Navedena problematika pa pride še toliko bolj do izraza, kadar bi šlo za uresničevanje kolektivnih pravic s strani večjega števila samozaposlenih. V primeru širitve upravičenosti do kolektivnih delavskih pravic na osebe izven delovnega razmerja se vezava na obstoječi koncept ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 ne zdi optimalna rešitev.
Ključne besede: ekonomsko odvisna oseba, kolektivne delavske pravice, samozaposleni, ekonomska odvisnost, platformni delavci, delovno pravo
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (4,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Obravnava pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc s pridruženo duševno motnjoNuša Kirbiš, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Dvojna diagnoza se uporablja za opis oseb, ki imajo hkrati težave z duševnim zdravjem ter težave, povezane z uporabo drog ali alkohola. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo pacientov, ki so odvisni od psihoaktivnih substanc in imajo pridruženo duševno motnjo.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature s področja odvisnosti od psihoaktivnih substanc pri pacientih s pridruženo duševno motnjo. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, SAGE Journals, Science Direct in CHINAL Ultimate (ESCO). Potek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Moč dokazov smo ovrednotili s piramidno hierarhijo dokazov, kritično oceno člankov pa izvedli z JBI orodjem.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je, da je najučinkovitejša integrirana in celostna obravnava, ki hkrati obravnava odvisnost in pridruženo duševno motnjo. Pristop vključuje kombinacijo različnih terapevtskih metod (zlasti kognitivno-vedenjsko terapijo, motivacijski intervju, družinsko in skupinsko terapijo) ter poudarja pomen psihosocialnih dejavnikov in vzpostavljanja kakovostnega terapevtskega odnosa.
Razprava in zaključek: Integrirana in celostna obravnava se izkazuje kot ključna pri učinkovitem zdravljenju pacientov z dvojno diagnozo. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi obravnavale dolgoročno učinkovitost posameznih pristopov ter možnosti njihovega uvajanja v širšo klinično prakso.
Ključne besede: odvisnost, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševna motnja, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Stigmatizacija alkoholizma pri ženskahMaša Robnik Pirmanšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Čezmerno uživanje alkohola je resen družbeni in zdravstveni problem, ki povečuje tveganje za različne bolezni, psihične motnje in odvisnost, pri čemer se družbena percepcija pitja pogosto razlikuje med spoloma. Ženske, ki trpijo zaradi odvisnosti od alkohola, so pogosto strožje obsojane in se bojijo stigmatizacije, kar otežuje iskanje pomoči in vpliva na njihov proces okrevanja. Namen zaključnega dela je analizirati problem stigmatizacije žensk, odvisnih od alkohola, na podlagi pregleda literature.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in SAGE. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Od 803 rezultatov smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da so ženske, ki se soočajo z alkoholizmom, pogosto podvržene stigmatizaciji in družbenemu obsojanju. Stigma otežuje proces okrevanja in zdravljenja žensk z motnjami uživanja alkohola in vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
Razprava in Zaključek: Stigma žensk, odvisnih od alkohola, predstavlja oviro pri iskanju pomoči ter procesih zdravljenja in okrevanja. S povečanjem ozaveščenosti o tej problematiki ter odpravo negativnih stereotipov lahko ustvarimo bolj podporno okolje, ki ženskam omogoča, da spregovorijo o svojih težavah in poiščejo ustrezno pomoč.
Ključne besede: stigmatizacija, ženske, alkoholizem, odvisnost, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (433,13 KB) |
4. Uživanje drog in kakovost življenja pri mladostnikuVita Solina, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kakovost življenja je dimenzija, ki ni omejena zgolj na posameznikove finančne zmožnosti, temveč na občutek zadovoljstva v lastnem življenju. V življenju obstajajo obdobja, v katerih je človek bolj ranljiv in dovzeten za uporabo prepovedanih drog. To so vsakdanje težave zaradi stanovanja, službe, družine, prijateljev ali obremenjujoče osebne izkušnje iz otroštva, in pubertete ter pritiski, s katerimi se srečujejo otroci v šoli. Namen zaključnega dela je bil na osnovi pregleda literature raziskati, kakšna je kakovost življenja pri mladostniku, ki uživa droge.
Ključne besede: mladostnik, kakovost življenja, psihoaktivne substance, odvisnost, zdravstvene posledice
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,50 MB) |
5. Vloga socialne opore pri osebah, odvisnih od alkohola : magistrsko deloBarbara Trobentar, 2024, magistrsko delo Opis: Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, socialna opora, depresivnost, osamljenost, samomorilna ideacija, motivacija za spremembo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,67 MB) |
6. Obravnava odvisnosti v slovenskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeFreia Verbinc, 2024, diplomsko delo Opis: Zdravljenje odvisnosti od drog je dolgotrajen in naporen proces, ki zahteva veliko discipline in motivacije. Kljub temu, da zaporsko okolje večinoma ne predstavlja pozitivne izkušnje v življenju posameznika, je ključnega pomena, da odvisnim zapornikom poskušamo premagati težave s katerim se spopadajo, kajti z uspešno obravnavo odvisnosti od drog lahko prekinemo življenje kriminala in trpljenja posameznika. V diplomskem delu je prikazana raziskava, v katero so vključeni strokovni delavci Zavodov za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Celje, s katero smo analizirali obravnave odvisnosti od drog v Sloveniji in opredelili dejavnike uspešnosti obravnav. Ugotovili smo, da programe za odvisnost od drog v Sloveniji delimo na nizkopražne programe, višjepražne programe in visokopražne programe. Vključitev v programe temelji na prostovoljnosti in vzpostavitvi abstinence. Dejavnike, ki vplivajo na uspešnost obravnav smo razdelili v tri sklope: izvedbo obravnav, zaporniki s težavami z odvisnostjo od drog in vzdrževanje abstinence. Strokovni delavci preko motivacijskih pogovorov spodbujajo posameznike, za vključitev v programe. Na samo uspešnost vplivajo tudi osebne, situacijske in družinske značilnosti zapornika. Na vzpostavitev abstinence vplivajo fizični pogoji zapora in kadrovske zmožnosti zapora. Zaradi kompleksnosti problematike je potreben celostni pristop k reševanju trenutnih težav, s katerimi se spopadamo na področju pomoči odvisnikom v zaporih.
Ključne besede: odvisnost od drog, zaporniki, slovenski zapori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. Posledice uživanja drog v nosečnosti na novorojenčkaDemi Mihelič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Odvisnost v nosečnosti predstavlja velik problem v sodobni družbi. V času nosečnosti plod preko posteljice zaužije vse, kar zaužije mati. Uživanje substanc med nosečnostjo povezujemo z različnimi težavami, kot so nizka porodna teža, manjši obseg glavice, kognitivna prizadetost, nenadna smrt, krvavitve in odtegnitveni sindrom. Odtegnitveni sindrom je povezan z nenadno odtegnitvijo od alkohola, nikotina in drog.
Metode: Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne znanstvene literature. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, Web of Science in ScienceDirect. Za prikaz pregleda smo uporabili pristop PRISMA. Vključene članke smo razvrstili po hierarhiji dokazov in jih opisno predstavili.
Rezultati: Izmed 340 identificiranih člankov smo vključili devet člankov. Prišli smo do ugotovitve, da uživanje drog v nosečnosti znatno vpliva na otrokov razvoj. Pogostejše so prirojene anomalije, vključujoč okvare srca. V prvih letih življenja se od zdrave populacije otroci razlikujejo predvsem v kognitivnem, gibalnem in motoričnem razvoju.
Razprava in sklep: Pomemben korak je zgodnje odkrivanje uživanja drog že v samem začetku nosečnosti oz. pred njo. Potrebno je ozaveščati ženske o negativnih vplivih kajenja, alkohola, prepovedanih in dovoljenih drog na plod. Zdravstveni delavci, ki se v praksi srečujejo z novorojenčki, ki so bili prenatalno izpostavljeni tveganjem, morajo biti dosledni pri zgodnjem odkrivanju simptomov in znakov ter nuditi podporno zdravstveno oskrbo.
Ključne besede: odvisnost, nosečnica, odtegnitveni sindrom, otrok
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 580; Prenosov: 92
Celotno besedilo (980,53 KB) |
8. Učinkovitost motivacijskega intervjuja pri vzdrževanju abstinence od alkoholaPia Merc, 2023, diplomsko delo Opis: Čezmerno uživanje alkohola predstavlja velik problem današnje družbe. Težave se
pojavijo pri tistih, ki to počnejo prepogosto in postanejo odvisni. Odvisnost od alkohola
je dosmrtna, zato jo je možno zdraviti le s trajno abstinenco, pri kateri ima pomembno
vlogo motivacija za zdravljenje. Pri ohranjanju abstinence si pomagamo z motivacijskim
intervjujem, ki je ključnega pomena v procesu zdravljenja. Namen zaključnega dela je
ugotoviti učinkovitost motivacijskega intervjuja pri vzdrževanju abstinence od alkoholnih
pijač pri pacientu s sindromom odvisnosti od alkohola.
Ključne besede: alkohol, odvisnost, abstinenca, motivacijski intervju
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 133
Celotno besedilo (915,20 KB) |
9. Problematika odvisnosti od alkohola pri osebah s shizofrenijoVesna Ornik, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti, kako prisotnost shizofrenije vpliva na pojavnost odvisnosti od alkohola. Motnje uživanja psihoaktivnih snovi so med najbolj pogostimi komorbidnimi motnjami duševnih bolezni. Pri pacientu vplivajo škodljivo na njegovo zdravje in delovanje, na stranske učinke zdravil in prispevajo k povečanemu število nasilnih dejanj.
Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz Cinahl, PubMed, Science Direct, SAGE Journals, Wiley Online Library in Web of Science. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 identificiranih raziskav. Ugotovili smo, da je prisotnost alkohola pri osebah s shizofrenijo odvisna od posameznikovega okolja in njegovih značilnosti.
Razprava in zaključek: Povezava med odvisnostjo od alkohola in shizofrenijo je dvosmerna, saj na tem področju še zmeraj primanjkuje dokazov, da je bodisi alkohol kriv za nastanek shizofrenije bodisi shizofrenija kriva za pojav odvisnosti od alkohola. Študije so bile opravljene na različnih kontinentih sveta, kjer živijo drugačne populacije ljudi, zato se rezultati primerno temu močno razlikujejo.
Ključne besede: shizofrenija, odvisnost, alkohol
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,36 MB) |
10. Problematika odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Martinc, 2023, diplomsko delo Opis: Odvisnost od prepovedanih drog je pereč problem današnje družbe, saj ima številne negativne učinke, tako na posameznika, ki je odvisen od prepovedanih drog, kot tudi na ostale ljudi. Prepovedane droge pa so v tesni povezavi s kriminaliteto in posledično tudi z zapori, kjer je velik delež oseb s težavami zaradi uporabe prepovedanih drog. V zaključnem delu predstavljamo problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih, predvsem izzive, s katerimi se soočajo odvisniki in uporabniki prepovedanih drog in posledično tudi ostale zaprte osebe. Izpostavljamo predvsem problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v slovenskih zaporih. Ugotovili smo, da so osebe, ki so odvisne od prepovedanih drog ali imajo težave zaradi uživanja prepovedanih drog, med prestajanjem kazni zapora izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem, nasilju in prepirom. Analiza števila odvisnikov oziroma oseb, ki imajo težave z uživanjem prepovedanih drog v slovenskih zaporih, v obdobju med letoma 2000 in 2021 je pokazala, da število le-teh narašča. Tako se v slovenskih zaporih povečuje tudi število zaprtih oseb na substitucijski terapiji. Analiza količine najdene prepovedane droge v slovenskih zaporih, pa nakazuje, da se le-ta v obdobju od leta 2000 do 2021 spreminja, saj se leta 2013 začnejo pojavljati večje količine sintetičnih drog.
Ključne besede: prepovedane droge, odvisnost, slovenski zapori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 650; Prenosov: 155
Celotno besedilo (912,01 KB) |
