Search the digital library catalog

Abstract: Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.
Keywords: odvisnost od alkohola, socialna opora, depresivnost, osamljenost, samomorilna ideacija, motivacija za spremembo
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 109; Downloads: 7
Full text (2,67 MB)

Abstract: Uvod: Odvisnost v nosečnosti predstavlja velik problem v sodobni družbi. V času nosečnosti plod preko posteljice zaužije vse, kar zaužije mati. Uživanje substanc med nosečnostjo povezujemo z različnimi težavami, kot so nizka porodna teža, manjši obseg glavice, kognitivna prizadetost, nenadna smrt, krvavitve in odtegnitveni sindrom. Odtegnitveni sindrom je povezan z nenadno odtegnitvijo od alkohola, nikotina in drog. Metode: Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne znanstvene literature. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, Web of Science in ScienceDirect. Za prikaz pregleda smo uporabili pristop PRISMA. Vključene članke smo razvrstili po hierarhiji dokazov in jih opisno predstavili. Rezultati: Izmed 340 identificiranih člankov smo vključili devet člankov. Prišli smo do ugotovitve, da uživanje drog v nosečnosti znatno vpliva na otrokov razvoj. Pogostejše so prirojene anomalije, vključujoč okvare srca. V prvih letih življenja se od zdrave populacije otroci razlikujejo predvsem v kognitivnem, gibalnem in motoričnem razvoju. Razprava in sklep: Pomemben korak je zgodnje odkrivanje uživanja drog že v samem začetku nosečnosti oz. pred njo. Potrebno je ozaveščati ženske o negativnih vplivih kajenja, alkohola, prepovedanih in dovoljenih drog na plod. Zdravstveni delavci, ki se v praksi srečujejo z novorojenčki, ki so bili prenatalno izpostavljeni tveganjem, morajo biti dosledni pri zgodnjem odkrivanju simptomov in znakov ter nuditi podporno zdravstveno oskrbo.
Keywords: odvisnost, nosečnica, odtegnitveni sindrom, otrok
Published in DKUM: 11.12.2023; Views: 576; Downloads: 61
Full text (980,53 KB)

Abstract: Uvod: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti, kako prisotnost shizofrenije vpliva na pojavnost odvisnosti od alkohola. Motnje uživanja psihoaktivnih snovi so med najbolj pogostimi komorbidnimi motnjami duševnih bolezni. Pri pacientu vplivajo škodljivo na njegovo zdravje in delovanje, na stranske učinke zdravil in prispevajo k povečanemu število nasilnih dejanj. Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz Cinahl, PubMed, Science Direct, SAGE Journals, Wiley Online Library in Web of Science. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 identificiranih raziskav. Ugotovili smo, da je prisotnost alkohola pri osebah s shizofrenijo odvisna od posameznikovega okolja in njegovih značilnosti. Razprava in zaključek: Povezava med odvisnostjo od alkohola in shizofrenijo je dvosmerna, saj na tem področju še zmeraj primanjkuje dokazov, da je bodisi alkohol kriv za nastanek shizofrenije bodisi shizofrenija kriva za pojav odvisnosti od alkohola. Študije so bile opravljene na različnih kontinentih sveta, kjer živijo drugačne populacije ljudi, zato se rezultati primerno temu močno razlikujejo.
Keywords: shizofrenija, odvisnost, alkohol
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 593; Downloads: 203
Full text (1,36 MB)

Abstract: Kombuča je osvežilna fermentirana pijača, bogata z organskimi spojinami, polifenoli, vitamini, minerali ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Prvotno izhaja iz območja na severovzhodu Kitajske, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet po vsem svetu. V okviru magistrskega dela smo študirali potek fermentacije sladkanega čaja s kombučo. Zanimala nas je dinamika koncentracije sladkorja, CO2 in etanola med procesom fermentacije ter gibanje pH vrednosti. Raziskovali smo vplive izbranih bioprocesnih parametrov na kvaliteto končnega napitka. V nadaljevanju smo opazovali vpliv temperature na potek fermentacije. Za določitev bioprocesnih parametrov smo uporabljali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in aparat za merjenje koncentracije raztopljenega CO2. V prvi fazi je proces fermentacije potekal v 6 L steklenih posodah, primarna fermentacija je potekala teden dni. Nato smo pri procesu sekundarne fermentacije uporabili 100 mL stekleničke. Sekundarna fermentacija je trajala dober mesec dni. V splošnem smo potrdili, da vrednosti pH in sladkorja med procesom fermentacije padajo, koncentracije CO2 ter etanola pa naraščajo. Ugotovili smo, da dodatek sirupa h kombuči pospeši proces sekundarne fermentacije, saj v krajšem obdobju nastane bolj kisla, gazirana pijača z večjo vsebnostjo alkohola. Po drugi strani pa umetno dodan CO2 h kombuči zaustavi oziroma upočasni proces fermentacije, predvsem v prvi fazi procesa (prvih 14 dni). Z rezultati smo potrdili, da ima temperatura pomembno vlogo pri procesu fermentacije. Pri višji temperaturi (35 °C) je fermentacija potekala hitreje, vrednosti pH in sladkorja so hitreje padale, koncentracije CO2 in etanola pa naraščale, v primerjavi s potekom sekundarne fermentacije pri sobni temperaturi (24 °C). Nasprotno smo opazili pri fermentaciji kombuče, ki je potekala v hladilniku (5 °C). Nižje temperature fermentacije so proces upočasnile. Nazadnje smo ugotovili, da na proces fermentacije močno vplivajo uporabljena starter kultura, njena oblika, velikost, izvor in starost.
Keywords: kombuča, SCOBY kultura, sekundarna fermentacija, CO2, etanol, temperaturna odvisnost
Published in DKUM: 05.05.2023; Views: 571; Downloads: 79
Full text (3,35 MB)

Abstract: Sladkorna bolezen tipa 2 globalno predstavlja vse večji javnozdravstveni problem, številne raziskave pa se posledično osredotočajo na mehanizme normalnega in motenega delovanja Langerhansovih otočkov trebušne slinavke. Laboratorijske miši zaradi strukturnih in funkcionalnih podobnosti Langerhansovih otočkov s človeškimi predstavljajo pomemben model v raziskavah fizioloških procesov trebušne slinavke. Z razvojem genetskih, prehranskih, farmakoloških in kirurških mišjih modelov bolezni pa nudijo tudi vpogled v patofiziološke mehanizme od začetnih sprememb v tarčnih tkivih pri sladkorni bolezni tipa 2 do razvoja adaptacije Langerhansovih otočkov, dekompenzacije in dolgoročnih posledic sladkorne bolezni tipa 2. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da je pri razvoju mišjega modela sladkorne bolezni tipa 2 zelo pomembno genetsko ozadje, oziroma linija in podlinija miši, ki je osnova za model, saj lahko razlika v genetskem ozadju vodi do razlik v fenotipu, ki jih posledično napačno pripišemo učinkom proučevane intervencije raziskave. V doktorskem delu smo zato proučili z glukozo stimulirane spremembe znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta treh pogosto uporabljenih linij in podlinij miši, in sicer pri outbridirani podliniji NMRI in dveh inbridiranih podlinijah C57BL/6J in C57BL/6N. V ta namen smo uporabili metodo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in fluorescenčno konfokalno mikroskopijo, ki omogoča zajemanje sprememb v kalcijevih signalih, ki nastanejo kot posledica stimulacije z glukozo, v številnih celicah beta sočasno. Tako smo neposredno primerjali vpliv koncentracijske odvisnosti glukoze na kalcijevo signalizacijo v omenjenih treh linijah miši, razlike med posameznimi linijami in variabilnost odzivov, in sicer v fazi aktivacije, kjer smo proučevali zamike od izpostavitve stimulacijski koncentraciji glukoze do odzivov, v fazi platoja, kjer smo proučevali trajanja in frekvence oscilacij kalcijevih ionov ter aktivni čas, in v fazi deaktivacije, kjer smo proučevali zamike od prenehanja izpostavitve stimulacijske koncentracije glukoze do prenehanja kalcijevih odzivov. Ugotovili smo razlike v vseh treh proučevanih fazah odziva kalcijevih ionov na stimulacijo z glukozo, pri čemer velja posebej izpostaviti desnostranski premik krivulje odnosa med odmerkom in odzivom v fazi aktivacije v primeru inbridiranih podlinij in levostranski premik te krivulje v fazi deaktivacije v primeru linije C57BL/6J. V fazi platoja smo opazili kvantitativne in kvalitativne razlike v dinamiki koncentracije kalcijevih ionov, ki so nastale med linijami in tudi znotraj posamezne linije ob stimulaciji z različnimi koncentracijami glukoze. Pomembno pa je poudariti, da se je aktivni čas, to je produkt med frekvenco in trajanjem kalcijevih oscilacij, izkazal za zelo robustno mero, ki narašča z naraščajočo koncentracijo glukoze pri vseh linijah z enako dinamiko. Opažene razlike med inbridiranimi in outbridiranimi linijami kot tudi znotraj obeh genetsko podobnih si inbridiranih podlinij govorijo v prid pomembnosti izbire in ustreznega poročanja genetskega ozadja miši v načrtovanju in pri objavljanju izsledkov raziskav nasploh, za mišje modele sladkorne bolezni tipa 2 pa pričujoče delo predstavlja pomemben referenčni okvir, ki ga doslej v tej obliki v literaturi ni bilo.
Keywords: celice beta, mišji model, slikanje kalcija, glukozna odvisnost, tkivna rezina
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 819; Downloads: 115
Full text (3,33 MB)