| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Predelava in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov
Jakov Ivanović, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Ključne besede: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Odstranjevanje težkih kovin iz trdne frakcije digestata aktivnega blata s pomočjo magnetnih nanodelcev
Noemi Sep, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil odstraniti oziroma zmanjšati koncentracijo težkih kovin, kot so Zn, Cu, Ni in Cd iz trdne frakcije digestata aktivnega blata po anaerobni digestiji, da bi omogočili njegovo uporabo v kmetijstvu. V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali maghemitne nanodelce s ko-precipitacijo železovih Fe2+ in Fe3+ ionov, jih prevlekli s približno 3 nm debelo plastjo amorfnega SiO2 ter jih nadaljnje funkcionalizirali z derivatom GOPTS-bPEI, ki je v svoji strukturi bogat z aminskimi skupinami, znanimi kot kelatorji kovin. Aminske skupine smo uporabili za kelacijo kovin in posledično omogočili njihovo odstranitev. Po končani sintezi smo izvedli površinsko ATR-FTIR spektroskopijo in uspešno dokazali prisotnost želenih funkcionalnih skupin v nanodelcih. V diplomskem delu smo združili dve metodi za odstranjevanje težkih kovin iz trdnih materialov in jih uporabili na primeru digestata aktivnega blata. Združili smo kemijsko izluževanje s kislinami ter adsorpcijo kovin na modificirane magnetne nanodelce. Z združitvijo teh metod smo želeli povečati učinkovitost odstranitve težkih kovin. Pred adsorpcijo smo vzorce trdne frakcije digestata izpostavili kislinam. Najprej smo primerjali učinkovitost ekstrakcije glede na vrsto kisline, pri čemer smo uporabljali 0,2 M citronsko kislino in 0,2 M oksalno kislino, zraven tega smo preučevali še učinkovitost ekstrakcije glede na kontaktni čas. Za primerjavo smo izvedli tudi poskuse z digestati, pri katerih smo kovine ekstrahirali le z vodo. V drugem delu smo na pridobljenih ekstraktih izvedli poskuse adsorpcije kovin s sintetiziranimi modificiranimi magnetnimi nanodelci in tako preučili vpliv pH vrednosti ter vpliv mase nanodelcev na učinkovitost adsorpcije težkih kovin. Izračunali smo adsorpcijske kapacitete za posamezne kovine ter določili celokupno adsorpcijsko kapaciteto nanodelcev pri posameznem vzorcu. Koncentracije težkih kovin smo določili z atomsko adsorpcijsko spektroskopijo (AAS). Ugotovili smo, da se je iz testiranih vzorcev ob uporabi citronske kisline izlužilo največ cinka (dosegli smo kar 97,6 % učinkovitost), najmanj pa se ekstrahira bakra. Primerjava učinkovitosti ekstrakcije je pokazala, da je citronska kislina primernejša za izluževanje cinka, niklja in kadmija, oksalna kislina pa je primernejša v primeru bakra. Rezultati odstranjevanja težkih kovin z modificiranimi magnetnimi nanodelci so pokazali, da so nanodelci najučinkovitejši pri odstranjevanju niklja. Najvišjo adsorpcijsko kapaciteto smo dosegli v primeru cinku (24,0 mg/g). Najvišja celokupna adsorpcijska kapaciteta, ki smo jo dosegli, je bila 27,42 mg/g.
Ključne besede: odstranjevanje težkih kovin, digestat aktivnega blata, izluževanje kovin s kislino, adsorpcija, magnetni nanodelci
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 91; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge
Kaja Smodiš, 2020, diplomsko delo

Opis: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh. V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat. Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Ključne besede: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
Odstranjevanje akustičnega odmeva
Gregor Kovačevič, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Namen projektnega dela je seznanitev s celotnim procesom odstranjevanja akustičnega odmeva v konferenčnih sobah, ki zagotavlja ustrezno razumevanje govora. Ukvarja se s prostorsko akustiko in algoritmi, ki odpravljajo odmev pri prenosu govora preko prostoročnih telefonov ali telefonije preko internetnega protokola. V kolikor želimo dušiti odmev sobe v celotnem slišnem frekvenčnem področju, uporabimo pasivne mešane strukture, ki jih namestimo na stene, pogosto kombinacija poroznih absorberjev in resonatorjev. Za odstranjevanje akustičnega odmeva, ki ga zajame mikrofon, smo algoritme preizkusili v okolju MATLAB. Najboljša izbira za realizacijo na signalnem procesorju je algoritem NLMS, v prihodnosti s hitrejšimi signalnimi procesorji pa tudi RLS.
Ključne besede: akustični, odmev, odstranjevanje, algoritmi
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 538; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

5.
Optimiziranje uporabe stroja za vrstno odstranjevanje plevelov orizzonti orion
Gregor Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo testirali, kako različna vozna hitrost, kot uporabe vretena in naknadna uporaba okopalnika vplivajo na količino odstranjenih plevelov v sadovnjaku v pasu pod drevesi. Pri raziskovanju smo uporabili stroj Orizzonti Orion, s katerim smo testirali nitkarja Ecology Kit in Speed Green ter okopalnik Orion. Nitkarja Ecology Kit in Speed Green smo testirali pri voznih hitrostih 2,2 km/h in 3,5 km/h, naknadno smo še nitkar Speed Green testirali pri 60° kotu vretena. Okopalnik Orion smo testirali pri vozni hitrosti 2,2 km/h samostojno, naknadno pa še v souporabi z nitkarjem Ecology Kit, kjer smo želeli ugotoviti, ali se upraviči dvojni prehod. Rezultate smo merili dvakrat; prve meritve smo opravili takoj po odstranjevanju, druge pa po dveh tednih po odstranjevanju. Poskus se je izvajal na posestvu kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v Gačniku, ki je v lasti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Najslabše rezultate smo dosegli pri samostojni obdelavi z okopalnikom Orion zaradi višine in gostote plevelov, saj je preživela večina plevelov, edini odstranjeni pleveli so bili samo najmanjši pleveli do višine 5 cm. Za ostale smo ocenili, da so bili samo zamaknjeni in so po obdelavi normalno nadaljevali z rastjo. Pri primerjavi vozne hitrosti 2,2 km/h in 3,5 km/h z nitkarjema Ecology Kit in Speed Green smo prišli do zaključka da smo pri vozni hitrosti 2,2 km/h v obeh primerih dosegli mnogo boljše rezultate, zaradi količine odstranjenih plevelov takoj po tretiranju in višine plevelov ter zaraščenosti pasu s pleveli, ki smo jih izmerili pri na drugih meritvah. Naknadna uporaba okopalnika za nitkarjem se je izkazala za neopravičeno. Zaključujemo, da smo najboljše rezultate dosegli pri obdelavi z nitkarjem Speed Green pri vozni hitrosti 2,2 km/h in zamiku vretena za kot 60° kot zaradi količine odstranjenega plevela in širine obdelanega pasu takoj po odstranjevanju ter višine plevela na drugih meritvah.
Ključne besede: pleveli, vozna hitrost, mehansko odstranjevanje, optimizacija, nitkar
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 875; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

6.
Kemija v zobozdravstvu za osnovno šolo
Polona Plešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene glavne značilnosti amalgamske in kompozitne zalivke ter vplivi nekaterih snovi iz zobozdravstva na zdravje. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki ankete med osnovnošolci od 6. do 9. razreda, in sicer njihovo poznavanje amalgamske in kompozitne zalivke ter vplivov amalgamske zalivke na zdravje ljudi in v tej povezavi tudi na okolje. Ugotovili smo, da je njihovo znanje na tem področju zelo skromno in da razlik, elementne sestave in vplivov na zdravje ne poznajo. Podroben pregled učnih načrtov za kemijo, biologijo in naravoslovje vodi do ugotovitve, da je vključevanje kemije v zobozdravstvu možno in v splošnih ciljih zaželeno, ni pa kot vsebina neposredno zahtevano. Pregledani učbeniki za navedene predmete v osnovni šoli prav tako, razen ene izjeme sodobne izdaje, te teme ne obravnavajo. V zaključku diplomskega dela so dani predlogi, kako se lahko glede na obstoječe stanje v osnovni šoli in tudi v zobozdravstvenih čakalnicah predstavi pomembnost zavedanja o škodljivosti amalgamske zalivke za zdravje in tudi okolje.
Ključne besede: amalgam, živo srebro, fluor, amalgamska zalivka, kompozitna zalivka, odstranjevanje amalgamske zalivke, škodljivost za zdravje, predlog za projektno delo, zobozdravstvene čakalnice
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 893; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

7.
ODSTRANJEVANJE ŽELEZA IZ PITNE VODE Z UPORABO IMOBILIZIRANIH ALG
Mojca Slanc, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil učinkovita odstranitev železa iz pitne vode s pomočjo imobiliziranih alg. Uporabili smo raztopino alg Chlorella sorokiniana, ki smo jih imobilizirali na alginatne nosilce. Iz uporabljenih nosilcev smo desorbirali železo in nato regenerirali, ker nas je zanimalo, kakšen bo vpliv na učinkovitost po ponovni uporabi. Začetna koncentracija posameznih železovih ionov se je gibala med 1 in 100 mg/L. Pri začetni koncentraciji 20 mg/L Fe(II) smo dosegli najboljši rezultat po 1140 min, kjer je bila učinkovitost odstranitve železovih ionov iz pitne vode 99,8 % pri pH 9. Biosorpcijo kovinskih ionov samo preučevali v pH območju med 7 in 9. pH vpliva na absorpcijo alg, saj smo pri pH 7 dobili slabši rezultat po 1440 minutah, ko je bila učinkovitost 71,8 %. Pri pH 9 smo uporabili starejše alge po desorbciji z EDTA in je bila učinkovitost 84,0 %. Po dvakratni desorbciji se je učinkovitost zmanjšala na 62,0 %.
Ključne besede: železo, imobilizirane alge, pitna voda, odstranjevanje
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 18934; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

8.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH MAKROZAMREŽENIH POLIMERNIH XAD ADSORBENTOV PRI ADSORPCIJI VANKOMICINA
Roman Jankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vankomicin je antibiotik, ki se uporablja v preventivi ter za zdravljenje okužb z bakterijami. Iz več razlogov velja za zdravilo zadnje izbire. Eden izmed njih je tudi je tudi ta, da so pri prvih preskušanjih zdravila uporabljali nezadostno prečiščeno učinkovino. To pa se je pri pacientih odrazilo v obliki škodljivega vpliva na sluh in ledvica. Vankomicin pridobivamo s fermentacijskim postopkom. Sledi proces izolacije, s katerim odstranimo nečistote kot so barvila in anorganske soli. Izolacijski proces izvajamo v več stopnjah, ena od njih je adsorpcija na makro zamreženi polimerni adsorbent Amberlite XAD 16N, ki je kot stacionarna faza vgrajen v adsorpcijske kolone. Ob vgradnji dodatne adsorpcijske kolone, ki je konstrukcijsko enaka obstoječim napravam, smo adsorpcijsko kolono napolnili s standardno stacionarno fazo makro zamreženim polimernim adsorbentom Amberlite XAD 16N proizvajalca Rohm and Haas. Adsorbent smo pripravili za adsorpcijo po enakem postopku kot v obstoječih adsorpcijskih kolonah. Temu pa je sledil poskusen proces adsorpcije aktivne farmacevtske učinkovine, odstranitev nečistoč in desorpcija prve. Vendar pa z nadaljnjimi stopnjami odstranjevanja nečistoč nismo dosegli zahtevane kvalitete aktivne farmacevtske učinkovine. Cilj tega diplomskega dela je raziskati vpliv sveže vstavljenega adsorbenta Amberlite XAD 16N (proizvajalca Rohm and Haas), ter le tega primerjati s podobnimi makro zamreženim polimernimi adsorbenti. Na laboratorijskem nivoju smo z medsebojno primerjavo želeli ugotoviti, kateri adsorbent je najbolj učinkovit pri izolaciji aktivne farmacevtske učinkovine. V primeru, da se z medsebojno primerjavo ne zazna signifikantnih razlik med posameznimi polimernim adsorbenti, bo potrebno za zagotavljanje ustrezne kakovosti aktivne farmacevtske učinkovine glede na sedanji proces izolacije uvesti dodatno odstranjevanje nečistoč.
Ključne besede: Vankomicin, adsorpcija, polimerni XAD adsorbent, statistična primerjava, odstranjevanje nečistoč.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 867; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

9.
Odstranjevanje svinčevih in kromovih ionov iz vodnih raztopin s pomočjo adsorpcije na nanodelce
Vesna Masten Gubeljak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so bili sintetizirani nanodelci po Stöberjevi sol-gel metodi v alkoholnem mediju in amonijakom kot katalizatorjem, pri pH 10-11 in množinskem razmerju prekurzorjev TEOS:APTMS za 1:2 in 1:4. Za karakterizacijo materialov smo uporabili BET metodo za določanje specifične površine, infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) za določevanje funkcionalnih skupin, rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM) ter za analizo učinkovitosti odstranjevanja svinčevih ionov (Pb2+) in skupnega kroma (skupni Cr) z AAS metodo. Adsorpcija svinca (Pb2+) in skupnega Cr na funkcionalizirane nanodelce (SiO2@NH2) in funkcionalizirane magnetne nanodelce (MND@SiO2@NH2) se je pokazala kot uspešna metoda za odstranjevanje ionov težkih kovin iz odpadnih voda. Pri velikosti MND@SiO2@NH2 delcev od 9 – 16 nm z debelino prevleke od 2- 5 nm smo odstranili od 95 % do 99 % Pb2+, Cr6+ in skupnega Cr iz modelnih voda. Z R (%) > 95 se sintetizirani material izkazal kot zelo učinkovit tudi pri odstranjevanju Pb2+ in skupnega Cr iz modelne mešanice ionov težkih kovin. Visoko učinkovitost omogoča velika specifična površina delcev in površinska funkcionalizacija z amino skupinami (-NH2).
Ključne besede: adsorpcija, krom, magnetni nanodelci, nanodelci SiO2, odstranjevanje težkih kovin, odpadne vode, sol-gel sinteza, svinec
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 1029; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

10.
Priprava in karakterizacija novih adsorpcijskih materialov za odstranjevanje olj iz voda
Mateja Potočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Nanomateriali in med njimi nanodelci, so med najbolj obetajočimi adsorpcijskimi materiali za čiščenje oljnih razlitij, saj imajo visoko specifično površino in jih lahko obdamo z molekulami, ki kažejo visoko afiniteto do adsorpcije olj. Kadar pa ti nanodelci izkazujejo še ustrezne magnetne lastnosti, jih lahko ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja enostavno in hitro ločimo iz raztopine, kar je dodatna prednost teh materialov. Z metodo soobarjanja smo sintetizirali magnetne nanodelce kobalt ferita (CoFe2O4), jih elektrostatsko stabilizirali in funkcionalizirali z različnimi silani (difenildimetoksisilan (DPDMS), trimetoksi(3,3,3-trifluoropropil)silan (F-TriMOS), 1H,1H,2H,2H-perfluorodeciltrietoksisilan (FDTES), propiltrimetoksisilan (P-TriMOS), metiltrimetoksisilan (M3MS), etiltrimetoksisilan (ETMS), etiltrietoksisilan (ETES), dimetildiklorosilan (DMDCLS), metiltriklorosilan (MTCLS), trimetoksi(1H,1H,2H,2H-nonafluoroheksil)silan (NFHTMS)) v različnih množinskih razmerjih (P=[TEOS]/[silan]=2, 1, 0,5 in 0,25). Pripravljene nanomateriale smo okarakterizirali z metodami rentgenske praškovne difrakcije (XRD), presevne elektronske mikroskopije (TEM), infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FT-IR), prav tako smo določali specifično površino nanodelcev z metodo BET, specifično magnetizacijo (VSM), stični kot z vodo in kapaciteto adsorpcije olja na nanodelce. Z rentgensko praškovno difrakcijo smo dokazali spinelno kristalno strukturo nanodelcev CoFe2O4, katerih velikost smo določili na tri načine, in sicer s presevnim elektronskim mikroskopom (TEM) (11,5 ± 1,9 nm), z metodo BET (14 nm), in iz XRD difraktograma (11,4 nm). Rezultati meritev FT-IR nakazujejo, da smo vse vzorce uspešno funkcionalizirali z izbranimi silani, saj se na IR spektrih pojavljajo značilni absorpcijski vrhovi za karakteristične vezi, ki nastanejo pri funkcionalizaciji CoFe2O4 nanodelcev z izbranimi silani. Specifična magnetizacija nasičenja (Ms) vzorca CoFe2O4 pa je bila 52,0 emu/g. Z meritvami VSM smo ugotovili, da pri večini vzorcev specifična magnetizacija upade zaradi nemagnetne prevleke okoli magnetnega jedra nanodelca. Pripravljeni materiali so kljub temu dobro magnetno odzivni in primerni za magnetno ločevanje, kar smo potrdili tudi pri poskusih določevanja kapacitete adsorpcije olja na pripravljene nanodelce. Pri meritvah specifične površine vzorcev se je izkazalo, da ima večina vzorcev pri večji množini dodanega silana manjšo specifično površino, pri adsorpciji olj pa so se bolje izkazali vzorci z večjo specifično površino. Površine funkcionaliziranih nanodelcev kažejo večjo stopnjo hidrofobnosti kot nefunkcionalizirani nanodelci. Kapaciteta adsorpcije olja je znašala največ 3,5 g motornega olja/ g nanodelcev, in sicer pri vzorcu P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri množinskem razmerju P= 1. Tudi ostali vzorci, z izjemo vzorcev z močno fluorirano silikatno prevleko (NFHTMS@SiO2@CoFe2O4 in FDTES@SiO2@CoFe2O4), so izkazovali relativno dobro adsorpcijo olja (med 2,6 in 3,5 g olja/g nanodelcev). Na dveh vzorcih, ki sta se izkazala kot najboljša (P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1 in M3MS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1), smo preizkusili možnost regeneracije in ponovne uporabe ter ugotovili, da je regeneracija precej uspešna, saj kapaciteta adsorpcije po ponovni uporabi bistveno ne upade (<3%) in da z magnetnim ločevanjem dokaj uspešno ločimo nanodelce iz onesnažene vode (~90%). Sklepamo torej, da sta testirana vzorca nanodelcev primerna za ponovno uporabo. Večina pripravljenih adsorpcijskih materialov torej izkazuje dober potencial za uporabo pri čiščenju realnih oljnih razlitij.
Ključne besede: nanomateriali, magnetni nanodelci, odstranjevanje olj, hidrofobnost, adsorpcija, oljna razlitja, kobalt ferit
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 1400; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (11,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici