| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 865
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo zaposlenih v telekomunikacijskem podjetju x
Svjetlana Manojlović, 2020, diplomsko delo

Opis: Zadovoljstvo zaposlenih je temeljnega pomena za uspeh podjetja. Podjetje, ki vlaga v zaposlene, ima lahko bolj motivirane in bolj zadovoljne zaposlene, ki se medsebojno dobro razumejo. Posledično je medoddelčno sodelovanje boljše, zaposleni so bolj zavzeti na svojih delovnih mestih, kar prispeva k temu, da dosegajo boljše rezultate. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni dejavniki in dimenzije zadovoljstva zaposlenih ter vzroki in vrste pojava fluktuacije. Dejavniki so razdeljeni na notranje in zunanje, medtem ko so dimenzije zadovoljstva zaposlenih opredeljene na možnosti napredovanja in izobraževanja, plače in nagrade, medsebojne odnose, motivacijo, delovni čas, delovne razmere in okolje, organizacijsko klimo in kulturo ter vodenje podjetja. V telekomunikacijskem podjetju X smo izvedli raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti, kako so zaposleni zadovoljni na svojem delovnem mestu. Rezultati raziskave so pokazali, da je v povprečju zadovoljna večina zaposlenih. Iz ankete same pa je razvidno, da sistem motiviranja v podjetju ni dobro zastavljen, saj se morajo zaposleni v večini motivitrati sami. Obenem se kaže tudi to, da si zaposleni želijo več spodbude oziroma primernega sistema glede napredovanja in več izobraževanja. V prihodnosti bi zato podjetje moralo v smislu zagotavljanja večjega zadovoljstva zaposlenih investirati v izobraževanja zaposlenih, saj le-ta prispevajo k boljši produktivnosti, kakovosti dela in motiviranosti. Jereb (1987, 17) je stopnje organiziranja izobraževalne dejavnosti razdelil na raziskovanje potreb (globalne, diferencirane), načrtovanje, programiranje, organizacija (oblike, metode, pripomočki, kadri, lokacija) ter vrednotenje (notranje, zunanje). To pomeni, da bi podjetje najprej moralo pripraviti raziskavo potreb, ki jo začne z letnimi razgovori z vsemi zaposlenimi. Na podlagi raziskave lahko potem pripravi načrt ter izvajanje izobraževanja. Prav tako bi zaposlenim lahko ponudili možnosti glede napredovanja, saj trenutno ne obstaja sistem napredovanja, razen, če zaposleni sami prosijo za to. Enako kot pri raziskovanju potreb glede izobraževanja mora podjetje narediti raziskavo tudi glede napredovanja. Za začetek bi podjetje lahko začelo izvajati letne razgovore z vsakim zaposlenim, ki bi moral potekati v stilu trenutnega zadovoljstva na trenutnem delovnem mestu ter kje se vidijo v prihodnosti oziroma če si želijo zamenjati delovno mesto ali pa so na tem zadovoljni. Tako lahko podjetje dobi jasen uvid v cilje in želje zaposlenega, dobi lahko jasen odgovor, ali želi zaposleni napredovati horizontalno ali vertikalno, in temu primerno tudi uredi sistem napredovanja. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov dobrih praks, po katerih se lahko zgledujemo. V nadaljevanju so le-te predstavljene.
Ključne besede: − zadovoljstvo zaposlenih, − fluktuacija, − medsebojni odnosi, − motivacija.
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
NAČRT MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA RESTAVRACIJE MAK
Vesna Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: Podjetje, ki želi ohraniti ali celo povečati svoj tržni delež, mora z okolico uspešno komunicirati. Zato je ključnega pomena, da si zastavi uresničljiv načrt marketinškega komuniciranja. S potrošniki je namreč potrebno vzpostaviti dialog, ki mora biti učinkovit in dolgotrajen, ki temelji na zaupanju med obema stranema in prinaša zadovoljstvo tako potrošniku kot ponudniku. Magistrsko delo je posvečeno preučevanju marketinškega komuniciranja restavracije Mak v Mariboru. Sama naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del zajema teorijo s področja marketinškega komuniciranja, predstavljene so osnove marketinškega komuniciranja, poseben poudarek pa je na njegovih orodjih. Na kratko je orisana tudi gostinska dejavnost. V raziskovalnem delu so navedeni rezultati anketnega vprašalnika in predstavljen je načrt marketinškega komuniciranja restavracije Mak.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, orodja marketinškega komuniciranja, oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, neposredno trženje, osebna prodaja, restavracija Mak, gostinska dejavnost
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (921,82 KB)

3.
Odnosi med prebivalci in policijo v ruralnem okolju
Barbara Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Medsebojni odnosi so pri vsakomur sestavni del življenja. Prve interakcije in graditev odnosov se pri vsakemu izmed nas začenjajo v otroštvu. Z leti pridobivamo izkušnje, se srečujemo z drugimi ljudmi in si tako širimo obzorje. Pri medsebojnih odnosih gre za graditev osebnosti in občutkom sprejemanja, ki je pogojeno z zaupanjem. Tudi pri policijskem delu je potrebna pozornost in stalno utrjevanje temeljev zaupanja med policisti in skupnostjo. Odnose je na vsakodnevni ravni potrebno gojiti, saj se ravnovesje lahko hitro poruši z nelegitimnim pristopom. V diplomski nalogi smo se osredotočili na odnose med prebivalci ruralnega okolja ter policijo. Za ruralno okolje smo se odločili, ker smo želeli izvedeti, kakšni so odnosi med prebivalci in policijo izven mesta. V prvem delu smo opredelili temeljne pojme, ki povezujejo našo temo, v drugem delu pa smo se osredotočili na dejstva. Predmet našega raziskovanja predstavlja občina Gorenja vas – Poljane, kjer smo izvedli tudi splošno anketo. K anketi je pristopilo 51 oseb, ki je odgovarjalo na vprašanja, povezana s pomenom policijske dejavnosti, njihovim zaupanjem in percepcijo o varnostnih problemih. Zanimalo nas je, kako na policijsko delo gledajo anketiranci, kako varno se počutijo v kraju bivanja, ugotavljali smo tudi medsebojne odnose. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo sestavili celoto in ugotovili, da so policisti in njihovo delo v občini dobro sprejeti. Anketiranci zaupajo njihovemu delu, vendar bi si želeli, da bi imeli več posluha pri upoštevanju njihovih predlogov. V občini bivanja se počutijo varno, saj kriminaliteta in nered ne predstavljata večjega problema. Sklepamo lahko, da je delo policije pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju temeljnega poslanstva na tem območju uspešno.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno, policijsko delo v skupnosti, odnosi, strah pred kriminaliteto
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 81; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
KOMUNICIRANJE S STROKOVNIMI JAVNOSTMI: PRIMER KONFERENCE EUROBANKING
Staša Perkuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Običajno se ne zavedamo pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakdanjem družbenem in pa tudi v gospodarskem življenju, saj je tako razširjeno in integrirano v naše življenje, da je samo po sebi umevno. Pomembno je, da organizacije strateško in organizirano upravljajo odnose s skupinami v okolju in da se zavedajo, da lahko le tako preživijo v okolju drugih organizacij, saj je vedno bolj občutiti tudi pritiske konkurence. Naloga odnosov z javnostmi je razvoj vzajemno koristnih odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi, do njih morajo čutiti odgovornost. Ta naj se kaže v odgovornem ravnanju in komuniciranju do zaposlenih, s pomočjo katerih soustvarjajo, do trga, na katerem nastopajo, do lastnikov kapitala, s katerim upravljajo, do naravnega okolja, na katerega vplivajo s svojim delovanjem, in do družbe, ki jim daje dovoljenje za delovanje. Če se bo organizacija vsega tega zavedala in tako tudi ravnala, potem sta ugled in nenazadnje povečan profit za njo dodatna nagrada. Bistvo dobrih odnosov z javnostmi je torej uspešno in učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, saj komuniciranje tvori bistvo upravljanja in vodenja. Podjetja morajo biti neprestano inovativna, kreativna in prilagodljiva, da bi svoje ključne javnosti obdržala. V zadnjem času je v porastu prirejanje dogodkov kot orodje komuniciranja z javnostmi. Dogodki pa niso le kulturni, športni, zabavni, ampak so vedno bolj v ospredju izobraževalni, saj podjetja postajajo odgovorna do svojih javnosti, tako širših in strokovnih, in jih izobražujejo. Ponavadi so v obliki konference in primarni namen je vsekakor izobraževalni, ljudje pa se je udeležijo tudi zaradi družabne plati programa, ki omogoča navezovanje stikov. Zato je potrebno zagotoviti oboje. Konec koncev danes nedvomno vemo, da dolgoročno zmagujejo najbolj prilagodljivi, ne pa najmočnejši.
Ključne besede: Ključne besede: komuniciranje, javnosti, odnosi z javnostmi, strokovne javnosti, proaktivno komuniciranje, orodja komuniciranja, dogodek, konferenca
Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vpliv starih staršev na vzgojo vnukov
Maja Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: Stari starši so pomembni za svoje vnuke in njihovo vzgojo. Vnukom dajejo podporo in občutek varnosti. Diplomsko delo z naslovom Vpliv starih staršev na vzgojo vnukov je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema povzetke in mnenja različnih avtorjev, ki so raziskovali vpliv in vlogo starih staršev, vzgojo vnukov, kateri so dejavniki, ki vplivajo na odnos starih staršev z vnuki. Stare starše smo razdelili na različne tipe in pojasnili, kakšno vlogo in pomen ima družina v odnosu med starim staršem in vnukom. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Vzorec zajema 72 starih staršev iz savinjske regije. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Pri tem so nas zanimale razlike starih staršev v preživljanju prostega časa z vnuki, in sicer glede na spol starih staršev, starost, izobrazbo, oddaljenost in pogostost stika z vnuki. Zanimalo nas je, kaj starim staršem pomeni prosti čas z vnuki, ali stari starši staršem vnuka dajejo nasvete glede vzgoje in če se jim zdi, da preživijo dovolj časa z vnuki. Ugotovljeno je bilo, da se stari starši precej ukvarjajo s svojimi vnuki, čas preživet z njimi jim pomeni sprostitev, učenje, a vseeno tudi skrb in varstvo, večina pa jih tudi meni, da z vnuki preživijo dovolj skupnega časa.
Ključne besede: vnuki, stari starši, vpliv, odnosi, družina
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 266; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
BRITANSKI VPLIV NA EKONOMSKI IN KULTURNI RAZVOJ MADEIRE
Maja Vidner, 2011, diplomsko delo

Opis: Preteklo je pet stoletij, odkar so prvi Portugalci stopili na Madeiro, to je otok v Atlantskem oceanu, ga začeli naseljevati in izkoriščati njegove naravne vire. Kmalu so visoki potencial otoka, za obdelavo vinske trte in sladkornega trsa, odkrili tuji trgovci, ki so prišli na Madeiro in začeli izkoriščati vse tisto, kar jim je otok ponujal. Med tujci so se največkrat pojavili Angleži, ki so z njihovimi sposobnostmi trgovanja in obdelovanja zemlje, kar hitro prevzeli otoško ekonomijo v svoje roke. Število angleških naseljencev je iz dneva v dan naraščalo, kar je vplivalo na ekonomski in kulturni razvoj otoka. Danes se na otoku najde veliko angleških elementov, kot na primer angleška cerkev in pokopališče, angleška šola, veliko vinskih podjetij z angleškimi imeni in nasploh veliko angleških družin živečih na otoku. V nalogi sem raziskala in opisala faktorje, ki so vplivali na odnose med britansko skupnostjo na Madeiri in portugalskimi prebivalci na otoku in faktorje, ki so vplivali na to, da je danes na otoku mogoče najti toliko elementov angleške kulture. Uporabila sem zgodovinsko metodo za pridobitev in preučitev zgodovinskih določenih dejstev, na katere je imela velik vpliv britanska skupnost na Madeiri, kot je na primer razvoj domačih obrti, šolstva, turizma idr. Analizirala sem statistične dokumente za pridobitev podatkov o vplivu Britancev na ekonomski razvoj, še posebej izvoz in uvoz vina, sladkorja in drugih proizvodov. Za vpogled v britansko življenje na Madeiri danes, sem opravila standardiziran intervju in nestrukturirano opazovala dogodke, ki vključujejo britansko skupnost na Madeiri danes. Kot pričakovano, gre velik del zaslužka za ekonomski in kulturni razvoj otoka, pripisati britanski skupnosti, ki je od 17. stoletja živela na Madeiri in vodila otoško ekonomijo, skrbela za izobraževanje otočanov, razvoj domačih obrti ter pomagala v katastrofalnih situacijah.
Ključne besede: Madeira, Britanska skupnost, Anglikanska cerkev, ekonomija Portugalske, Portugalska – odnosi s tujino – Velika Britanija.
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (9,72 MB)

7.
WILLIAM SHAKESPEARE IN TRAGEDJA HAMLET
Nika Verhovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo. Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo.
Ključne besede: renesansa, humanizem, tragedija, elizabetinsko gledališče, William Shakespeare, Hamlet, medsebojni odnosi
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (589,28 KB)

8.
Uporaba mehke moči v mednarodnih odnosih - analiza primera Čila in Irana
Maja Nikolovska, 2020, magistrsko delo

Opis: Danes se večina držav ne glede na svojo velikost, moč, vpliv in ostale atribute zaveda, da izolacija, prisilna ali prostovoljna, ni niti vrlina niti prednost. Skupno delovanje in sodelovanje sta postala oznaki nove dobe. Jedrsko orožje in razprava o neširjenju orožja ostajata še naprej med najpomembnejšimi vprašanji v mednarodnih odnosih. Za nas bo pomembno predstaviti Celostni načrt o skupnih ukrepih oziroma Iransko jedrsko pogodbo in predložiti potencialne rešitve trenutno zelo napetega in negativnega odnosa med Iranom in ZDA. Ob pregledu iranske zgodovine in najpomembnejših dogodkov pred Islamsko revolucijo leta 1979 in po njej se bomo potrudili pojasniti naravo odnosa med tema dvema državama in njegovo precej hitro spreminjajočo se smer – od zelo prijateljskega in naklonjenega k zahodnemu vplivu do skrajno neprijateljskega odnosa in politike nezaupanja Zahodu ter preprečevanja njegovega vmešavanja, ne samo v Iranu, temveč na celotnem območju. Iransko-iraška vojna in vprašanje o izraelskem jedrskem orožju nam bosta dala širšo sliko o odnosih med močnimi državami na Bližnjem vzhodu ter jasnejšo predstavo o tem, od kod izvira nezaupanje Irana do zunanjega vpliva. Na primeru Čila bomo videli popolnoma drug rezultat uporabe mehke moči. Začeli bomo z Monroejevo doktrino, s pomočjo katere bomo poiskali korenine ameriške zunanje politike do vseh držav, še posebej do držav Latinske Amerike. Teorija neoliberalizma nam bo pomagala razjasniti razvoj politike v Čilu in nam služila za razlago ključnih dogodkov v času vojaškega režima. Razlaga čilske zgodovine bo pojasnila tudi vprašanje zakaj je bil Čile 'lažji' cilj za ameriško zunanjo politiko v primerjavi z Iranom, kjer vidimo popolnoma drugačen način poskusa vpeljevanja mehke moči.
Ključne besede: magistrska dela, globalizacija, jedrsko orožje, mehka moč, neoliberalizem, mednarodni odnosi
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Komuniciranje z javnostmi v lokalnem okolju: študija primera javnega zavoda za turizem
Žiga Lah Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje z lokalnimi javnostmi bi morala biti poglavitna naloga vsakega podjetja ali institucije, ki se nahaja v lokalnem okolju. Za uspešno komunikacijo je treba najti komunikacijske kanale, ki dosegajo lokalne javnosti. V diplomskem delu smo se osredotočili na komuniciranje z lokalnimi javnostmi Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah. Analizirali smo pojavnosti v lokalnih medijih, vsebine in doseg na Facebooku ter Instagramu, opravili spletno anketo ter intervju s predstavnico institucije. S pomočjo raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da organizacija v lokalnem okolju najučinkoviteje komunicira na družbenem omrežju Facebook in da so v njihovem komuniciranju še možne izboljšave.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, mediji, družbena omrežja, Javni Zavod TŠM Šmarje pri Jelšah.
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 247; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

10.
Pričakovanja milenijcev od potencialnih delodajalcev
Alma Halilović, 2020, diplomsko delo

Opis: Obravnavamo pričakovanja milenijcev do potencialnih delodajalcev. Milenijci so generacija, ki je rojena med letoma 1980 in 2000. Generacije so si med seboj različne, vsaka ima različne lastnosti in razmišljanje. Tako se pričakovanja z leti spreminjajo, zato je pomembno, da delodajalci stopajo v korak s časom in ugotovijo, kaj je tisto kar pritegne ljudi, da se zaposlijo v organizaciji in jih tudi zadržijo čim dlje. V teoretičnem delu smo se seznanili s profilom generacije Y, njihovimi lastnostmi in značilnostmi. Prav tako smo ugotovili kateri dejavniki so tej generaciji pomembni pri iskanju službe ter kaj potrebujejo na delovnem mestu, da bi bili zadovoljni. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali kateri dejavniki so milenijcem pomembni pri iskanju delovnega mesta in kateri na delovnem mestu. Raziskovali smo kje bi raje delali (v organizaciji ali od doma), kakšno plačilo pričakujejo, kako pomembne so jim denarne nagrade ter kako hitro so pripravljeni menjati službo. V diskusiji smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili v empiričnem delu. Ugotavljali smo kateri odgovori so bili med anketiranci najbolj pogosti ter kateri dejavniki so tisti, ki so milenijcem najbolj pomembni. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo podali svoje mnenje ter priporočila za izboljšavo. Ugotovili smo, da je milenijcem pri iskanju službe na prvem mestu plačilo. Kljub temu so veliko pomembnost dali tudi drugim dejavnikom. Prav tako so jim pomembne denarne nagrade za uspešno opravljeno delo. Na samem delovnem mestu pa so jim najbolj pomembni medosebni odnosi. Ugotovili smo tudi, da si mladi želijo ostati na delovnem mestu čim dlje časa. Pri menjavi službe pa so neodločni. Ob ponudbi višjega plačila v drugi organizaciji bi mogoče bili pripravljeni menjati službo, kljub slabšim pogojem. Menimo, da bi podjetja lahko mladim ponujala ustrezno plačilo za opravljeno delo ter jim sčasoma plačilo tudi poviševala (na podlagi uspešnosti in delovne dobe). Prav tako bi lahko organizirali razne team buildinge ter družabne dogodke, na katerih bi se zaposleni lahko povezali ter tako bolje komunicirali. S tem bi lahko izboljšali medosebne odnose. Pomembno je tudi, da se nadrejeni povežejo s svojimi zaposlenimi. Tu bi priporočali mentorstvo ter ustrezno vodenje. Milenijci so generacija, ki potrebuje nekoga, da jih vodi in usmerja ter jim daje povratne informacije.
Ključne besede: pričakovanja, dejavniki, plačilo, medosebni odnosi, mentorstvo
Objavljeno: 05.11.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (623,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici