| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2402; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (615,28 KB)

2.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 2950; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

3.
PRESOJA ZNAČILNOSTI KAZNIVIH DEJANJ S PODROČJA GOSPODARSKE KRIMINALITETE
Gregor Babšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Izhodišče delovanja podjetja so cilji, ki izhajajo iz smotrov in razvojne zamisli upravljavcev podjetja. Temeljni cilj vsakega podjetja je ustvarjanje dobička in izkoriščanje poslovnih priložnosti v okolju in znotraj podjetja. Koncept poslovnih priložnosti, ki jih posamezniki ali organizirane skupine v podjetjih ali v njihovem okolju iščejo, ustvarjajo ali izrabljajo, je lahko zakonit, kot tudi nezakonit. Če priložnost obstaja, potem postavlja ljudi pred odločitve, ki jih najverjetneje ne bi bilo, če ne bi bilo priložnosti. Torej priložnost ustvarja številne možnosti za kaznivo dejanje. Glede na neenakomerno porazdelitev blagostanja in neenakost v družbenem sistemu države, pa imamo ljudje različne priložnost, ne le za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak tudi za nezakonito prilaščanje dobrin (Štager 2008, 2). Živimo v času, v katerem imata kriminaliteta in kazensko pravosodje pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja. Gospodarska kriminaliteta je pojav, ki se kvantitativno in kvalitativno spreminja. Njene pojavne oblike so odvisne od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavljajo, od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje (UNP, 10). Gospodarski kriminal je že od nekdaj spremljajoč položaj civilizacijskega razvoja, ki škodljivo vpliva na njegove ekonomske pridobitve in dosežke. Nenehno naraščanje in vedno nove oblike gospodarskega kriminala imajo za posledico visoko raven zahtevnosti in zapletenosti postopkov njegovega odkrivanja in obvladovanja. Značilnost gospodarskega kriminala je njegovo neprestano spreminjanje in razvoj (Železinger 2008, 8). Gospodarska kriminaliteta je družbeno škodljiv pojav, ki povzroča neželene posledice na gospodarskem in socialno-družbenem področju. Gospodarski kriminal lahko opišemo kot moralno-etično, poklicno, deviantno in kriminalno vedenje posameznikov, iz določenih, navadno višjih plasti družbe. Gospodarska kriminaliteta je odraz stabilnosti in nestabilnosti političnega in ekonomskega ustroja družbe; ta negativni pojav, ki ogroža socialno varnost ljudi, pa se širi zlasti v obdobjih temeljnih družbenih sprememb oz. reform (Trivunović 2010, 3). Gospodarski kriminal je poleg klasičnih kaznivih dejanj proti premoženju, najpogostejša oblika kriminala. Prisotnost gospodarskega kriminala povzroča posameznikom, podjetjem in državi ogromno finančno škodo in posredne stroške, ki se jih v večini primerov ne da izmeriti. Tovrstna kazniva dejanja pa sočasno pri državljanih vzbujajo strah in odtujenost, dvigujejo zavarovalne premije in davke, povzročajo pa tudi rast nezaupanja v gospodarstvo, pravosodni sistem in državo kot celoto. Največja nevarnost, ki jo predstavlja gospodarski kriminal pa je, da se z zaslužkom, pridobljenim v nezakonitih poslih, financirajo zakoniti posli, s čimer se širi moč in vpliv nezakonite dejavnosti, ki sočasno začne predstavljati konkurenčno prednost v primerjavi s povsem zakonitim poslovanjem (Praznik 2011, 9). V Republiki Sloveniji organi pregona zadnja leta neposredno ugotavljajo vse večjo posredno in neposredno premoženjsko škodo, ki jo tovrstni kriminal povzroča, v primerjavi s preteklostjo se veča tudi protipravno pridobljena premoženjska korist osumljencev oz. storilcev. Smiselno pa je opozoriti, da je zmanjšanje gospodarskega kriminala mogoče le ob učinkovitem nadzoru, omejevanju in preprečevanju le-tega (Praznik 2011, 10).
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta in zakonodaja; subjekti in žrtve gospodarske kriminalitete; odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje gospodarske kriminalitete; organi za odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje, pregon in preprečevanje gospodarske kriminalitete; odškodninska odgovornost poslovodstva; statistika in primeri gospodarske kriminalitete.
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1083; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici