1. Obsojenci in travme v otroštvu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeSara Jaklitsch, 2024, diplomsko delo Opis: Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Ključne besede: obsojenci, travme v otroštvu, odklonskost, duševno zdravje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Kodeks molčečnosti - škodljiva solidarnost v policijski organizaciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostŠpela Koželj, 2023, diplomsko delo Opis: V današnjem času je občutek varnosti razkošje, ki si ga marsikatera država ne more privoščiti, zato zaupamo policiji, da vzpostavi javni red in mir, zagotavlja splošno varnost ljudi in premoženja ter tudi odkriva in preprečuje korupcijo. Policisti med opravljanjem svojih dolžnosti razpolagajo z veliko odgovornostjo, vendar se že v procesu izobraževanja in usposabljanja naučijo načel in vrednot, ki bi jim morali slediti, pa tudi neformalnih pravil, ki jim omogočajo, da se lahko vključijo v skupino. Ko pričnejo z delom v resničnem svetu, polnem težkih situacij, se morajo odločiti velikokrat na podlagi svojih lastnih prepričanj in vrednot, kaj je prav in kaj narobe. Doživijo tudi preizkušnje, ki jim lahko omajejo ideje, da bodo dosegli svoje poslanstvo s pravilnimi postopki oziroma legalnimi metodami in to lahko vodi v nelegalne metode za dosego želenega. Zato so se od začetka razvoja policije razvijala tudi razna pravila, ki so oziroma še zdaj narekujejo policistom, da upoštevajo in spoštujejo svoje nadrejene ter ohranjajo solidarnost znotraj svoje skupine. V prvem delu diplomskega dela smo bolj podrobno predstavili policijsko dejavnost in njeno organizacijsko kulturo, nato smo razčlenili policijsko odklonskost, ki predstavlja pomemben faktor v nastanku in obstoju kodeksa molčečnosti. V zaključnem delu diplomskega dela smo predstavili kodeks molčečnosti, v katerih poklicih se še pojavlja, dejavnike, vpliv discipline na kodeks molčečnosti ter resničen primer policistke Shannon Spalding, ki se je javno izpostavila in pojasnila, da obstaja modra zavesa – kodeks molčečnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, organizacija policije, policijska odklonskost, kodeks molčečnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 653; Prenosov: 63
Celotno besedilo (891,10 KB) |
3. Analiza plagiatorstva v akademskih delih : magistrsko deloKatja Zupan, 2018, magistrsko delo Opis: Živimo v času, ko so naši medosebni odnosi usmerjeni predvsem v tekmovanje. Pretirana želja po uspehu, ki v modernih družbah predstavlja temeljno vrednoto, nas velikokrat pripelje v neetične in konfliktne situacije. Odklonsko vedenje posameznikov je v določeni meri za družbo pozitivno in funkcionalno, saj vsi ljudje ne zmorejo ponotranjiti skupnih pravil in vrednot. Nekateri se znajdejo v precepu. Zavedajo se, da sta zmanjšan ugled in vpliv v družbi posledica njihovega neuspeha. Tako začnejo uporabljati različne metode in velikokrat tudi prepovedane (kaznive) načine, ki bi jim lahko zagotovili uspešnejše življenje in s tem povezan višji družbeni status. Plagiatorji se v sistemu prilagoditve znajdejo med inovatorji, ki iščejo nove, drugačne, drzne načine doseganja svojih ciljev. Kupovanje in prepisovanje diplomskih, magistrskih, doktorskih in celo seminarskih nalog ter opuščanje navajanja avtorjev (zlasti v zaključnih delih) jasno kažejo na to, da je stopnja tolerance do pojava plagiatorstva na neverjetno visoki ravni. V nadaljevanju bomo predstavili motive in posledice tovrstnega goljufanja.
Ključne besede: magistrska dela, goljufanje, plagiatorstvo, družbeni status, intelektualna lastnina, odklonskost
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1221; Prenosov: 89
Celotno besedilo (978,41 KB) |
4. |
5. |
