1. Responsible hospitality : inclusive, active, greenAnu Harju-Myllyaho, Salla Jutila, Tanja Lešnik Štuhec, Mihaela Škrlj Brglez, Barbara Izlakar, Barbara Pavlakovič Farrell, Maja Gorenc Šulc, Larisa Žibert, Jasna Potočnik Topler, Marko Koščak, Tony O'Rourke, Ivana Mišković, Iva Škrbić, Sonja Mlaker Kač, Irena Gorenak, Tomi Špindler, Katja Kokot, Maja Turnšek, Milica Rančić Demir, Marjetka Rangus, Biljana Božinovski, Boštjan Brumen, 2018, scientific monograph Abstract: Odgovorno gostoljublje: vključujoče, aktivno, zeleno. Knjiga razširja doseg turističnih študij z zagotavljanjem celovitih in temeljitih pregledov številnih vprašanj, povezanih z odgovornim razvojem turizma. Zbornik prispevkov obravnava odgovorno gostoljubnost široko in v skladu s skrbmi za družbeno, kulturno, gospodarsko in naravno okolje. S tem ponuja distinktiven in uravnotežen pregled tako teoretičnih vprašanj kot praktičnih primerov. Izhajajoč iz predpostavke, da so zaveze glede dostopnosti in socialne vključenosti ultimativni referenčni okvir za odgovoren razvoj turizma danes, zbornik v prvem delu najprej predstavlja prispevke o dostopnem turizmu in zagotavljanju socialne trajnosti turizma prek načel vključevanja vseh družbenih skupin. V kontekstu povečanega povpraševanja po vseobsegajočih in poglobljenih izkušnjah prispevki, predstavljeni v drugem delu, prispevajo k razumevanju aktivnega turizma in športnega turizma. V zadnjem delu pa avtorji prispevkov preučujejo tudi vprašanja razvoja odgovornega turizma v okviru zelenega, zdravega in lokalnega iz treh različnih perspektiv: perspektive (vedenja) turistov, lokalnih ponudnikov (storitev) in na nivoju upravljanja. Splošni cilj knjige je oblikovati vizijo gostoljubnosti, ki deluje na način, ki podpira ljudi in skupnosti, spodbuja odgovorno okoljsko potrošnjo in je družbeno vključujoč.
Keywords: dostopni turizem, aktivni turizem, zeleni turizem, odgovornost, lokalnost
Published in DKUM: 09.06.2025; Views: 2; Downloads: 1
 Link to full text
This document has many files! More... |
2. Tri dajatvene sodbe kot sredstvo za učinkovitost prava Evropske skupnostiEdita Turičnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Pravo Evropske skupnosti ustvarja pravice in obveznosti tako za države članice, samo Skupnost, kot tudi posameznike, se pravi fizične in pravne osebe zasebnega prava. Ker pa zgolj zapisane pravice in dolžnosti brez ustreznih mehanizmov za njihovo dosledno in popolno uveljavitev, v primeru morebitnih kršitev, ne pomenijo prav veliko, je v okviru tega pravnega reda, ki ima specifičen nadnacionalni značaj, predviden in dosledno izpeljan ter izgrajen tudi sistem varstva pravic, ki se lahko sproži v primeru nespoštovanja evropske zakonodaje in katerega temeljni namen je, da bi bilo pravo Skupnosti v končni fazi dejansko spoštovano ter v praksi tudi v celoti uveljavljeno.
To pravno varstvo se lahko odvija oziroma aktivira tako na evropski ravni pred institucijami Skupnosti, kot tudi na ravni države članice pred njenimi nacionalnimi organi, pri čemer se namen in učinki teh postopkov ter predvidenih sredstev med seboj razlikujejo in obenem dopolnjujejo, zato lahko načeloma tečejo celo vzporedno oziroma neodvisno drug od drugega.
Ker so nekatera od možnih sredstev pravnega varstva zgolj diplomatska, druga pravna, nekatera sodna, druga izvensodna in predvsem zaradi različne neposredne posledice, ki je lahko z aktiviranjem posameznega sredstva dosežena, je razumljivo, da so nekatera od le-teh bolj, druga pa manj efektivna.
Sploh zaradi specifične pravne subjektivitete tako same Skupnosti (oziroma njenih institucij) kot držav članic (ki so pravne osebe), se je že večkrat izkazalo, da je, v primeru kršitev z njihove strani, ekonomska, se pravi finančna, prisila zaradi kršitve najpogosteje najbolj učinkovito sredstvo, s katerim se lahko dejansko doseže čim prejšnje ter popolno upoštevanje in spoštovanje prava Skupnosti ter odprava morebitnih nastalih nepravilnosti oziroma se navedene subjekte za nespoštovanje kaznuje.
Tako na podlagi ustanovitvenih pogodb kot sodne prakse, so zato v evropski zakonodaji predvideni trije različni sodni postopki, katerih neposredna posledica je izdaja dajatvene sodne odločbe z določenim konkretnim denarnim zneskom, s katerim naj bi se dejansko dosegla zakonitost in pravilnost delovanja. Le ti so:
- odškodninski postopek zoper Skupnost pred Sodiščem prve stopnje ES,
- odškodninski postopek zoper državo članico pred nacionalnim sodiščem in
- postopek naložitve denarne kazni državi članici pred Sodiščem ES.
Osnovni namen vseh treh postopkov pa je, da se zagotovi popolna in dosledna uveljavitev prava Skupnosti ter da se na tak način učinkovito prisili tako države članice, kot tudi samo Skupnost k spoštovanju le-tega. Nujno je namreč, da prav vsi akterji tega pravnega sistema (torej poleg posameznikov tudi države ter Skupnost, ki so vsi zavezani po pravu Skupnosti) dejansko izpolnjujejo svoje obveznosti ter s tem omogočajo njegovo praktično uveljavitev in da te obveznosti ne postanejo zgolj določbe, ki brez uporabe ne dosegajo svoje prave in konkretne vrednosti.
Keywords: Pravo Evropske skupnosti, sistem varstva pravic, dajatvena sodna odločba, finančna prisila, odškodninska odgovornost države članice, odškodninska odgovornost Skupnosti, denarna kazen po členu 228 PES, pavšalni znesek, dnevna denarna kazen, sredstvo za učinkovitost prava Skupnosti.
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 1
 Full text (660,36 KB) |
3. RAZMEJEVANJE MED PREKRŠKOM IN KAZNIVIM DEJANJEM V TEORIJI IN PRAKSIDenis Trinkaus, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjam s temeljnimi značilnostmi prekrškov kot ene izmed treh vrst kaznivih ravnanj. V nalogi sem na kratko predstavil tudi zgodovinski pregled prekrškovnega prava na območju RS ter v nadaljevanju ob najpomembnejših teorijah razlikovanja prikazal poglede kazenskopravnih teoretikov na problematiko razlikovanja med kaznivimi dejanji in prekrški.
Bistvene razlike sem prikazal glede odgovornosti za prekršek pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, ter posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Manj razlik najdemo pri obravnavi mladoletnikov. Najpomembnejše razlike so v načinu predpisovanja prekrškov oziroma kaznivih dejanj, saj kazniva dejanja predpisuje zgolj zakonodajalec z zakonom, medtem ko lahko prekrške predpisuje tudi vlada z uredbo in samoupravna lokalna skupnost z odlokom. Z analizo ureditve v drugih državah sem ugotovil, da imajo druge države podobno kot RS postopek o prekršku razdeljen na dva dela, pri čemer prvi del poteka pred prekrškovnim organom, drugi del pa pred rednim sodiščem.
Keywords: Kazenski postopek, Kaznivo dejanje, Mladoletniki, Odgovornost pravne osebe, Prekršek, Prekrškovni organ, Prekrškovno pravo
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 5
Full text (10,92 KB) |
4. Primerjava med institutoma spregleda pravne osebnosti in izplačilne prepovedi v povezavi z omejitvijo ustanavljanja družb po 10.a členu ZGD-1 : magistrsko deloNika Bezjak, 2025, master's thesis Abstract: Pravni mehanizmi kot so spregled pravne osebnosti, izplačilna prepoved in omejitev ustanavljanja družb po 10.a členu ZGD-1 zagotavljajo varstvo upnikov in drugih deležnikov v gospodarskih družbah ter preprečujejo zlorabe pravne osebnosti kapitalskih družb. Institut spregleda pravne osebnosti, urejen v 8. členu ZGD-1, omogoča razširitev odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe v primerih zlorabe pravne subjektivitete za osebne koristi. Enako tudi institut izplačilne prepovedi sankcionira prepovedana ravnanja družbenikov. Slednji omejuje izplačila družbenikom iz premoženja družbe in s tem preprečuje zmanjšanje jamstvenega kapitala. Oba instituta sta tesno povezana, saj se pogosto uporabljata v primerih, ko družbeniki s protipravnimi ravnanji zmanjšujejo premoženje družbe ali izigravajo njene upnike. Medtem ko spregled pravne osebnosti ščiti upnike z razširitvijo odgovornosti za njene obveznosti na družbenike, izplačilna prepoved omogoča vračilo neupravičenih izplačil. V povezavi s tema institutoma je pomemben tudi 10.a člen ZGD-1, ki omejuje ustanavljanje družb in pridobitve statusa družbenika posameznikom, ki so bili pravnomočno obsojeni za gospodarsko kaznivo dejanje, katerega podlaga je lahko tudi ravnanje, ki je podlaga za spregled pravne osebnosti, ali so prejeli globe zaradi kršitve izplačilne prepovedi v družbi z omejeno odgovornostjo. Omejitev iz 10.a člena ZGD-1 tako preprečuje ponavljajoče se zlorabe pravne subjektivitete družb. Vsi trije instituti, ki so obravnavani v nalogi so ključni za zagotavljanje integritete trga in preprečevanje zlorab.
Keywords: spregled pravne osebnosti, izplačilna prepoved, omejitev ustanavljanja družb, zloraba pravne subjektivitete, odgovornost družbenikov
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (961,49 KB) |
5. Zaščita delavcev v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju : magistrsko deloAsja Lešnik, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo.
V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju.
Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito.
Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju.
Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Keywords: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 46
Full text (813,59 KB) |
6. Usmerjanje trajnostnega razvoja podjetja2025 Abstract: Publikacija Usmerjanje trajnostnega razvoja podjetja obravnava pomen trajnostnega razvoja kot ključnega elementa sodobnega poslovanja. Predstavlja 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDGs) in poudarja njihovo implementacijo v poslovne modele podjetij za krepitev konkurenčnosti, odpornosti in dolgoročne uspešnosti. Raziskuje inovativne poslovne modele, vpliv trajnostne zakonodaje ter vključevanje družbene odgovornosti in raznolikosti v strategije podjetij. Poseben poudarek namenja trajnostni (pre)usmeritvi družinskih podjetij in vlogi neprofitnih organizacij. Publikacija ponuja teoretične temelje, analize najboljših praks in konkretne primere trajnostnega upravljanja ter inovacij. Cilj je ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja, spodbujanje novih pristopov v poslovanju ter krepitev sodelovanja med podjetji, akademsko skupnostjo in družbo. S tem prispeva k ustvarjanju trajnostne prihodnosti in dolgoročnemu uspehu podjetij v spreminjajočem se globalnem okolju.
Keywords: trajnostni razvoj, trajnostno upravljanje in management, trajnostne poslovne strategije, družbena odgovornost, inovativni poslovni modeli
Published in DKUM: 09.05.2025; Views: 0; Downloads: 170
Full text (8,26 MB)
This document has many files! More... |
7. Organizacija in organiziranje2025 Abstract: Sodobna družba je družba organizacij. Organizacije so prostor, kjer se ljudje nahajamo v različnih oblikah, različnih dejavnostih in zasledujemo različne interese in cilje. Ravno tako se vprašanje organizacije skozi institucionalno, instrumentalno opredelitev in skozi oblikovanje organizacije razvija že od samih začetkov vzpostavitve znanstvenega raziskovanja s področja organizacijskih ved. Vprašanja, ki so vezana na organizacijo in organiziranje, izhajajo najprej iz percepcije človeka in razumevanja zakonitosti organizacij, ki jih je potrebno upoštevati tako v formalnem kot v neformalnem pogledu. V znanstveni monografiji z naslovom Organizacija in organiziranje smo povezali vsebinsko zaokrožena poglavja, ki so nastala v avtorstvu in soavtorstvu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter doktorskih študentov. Tematski sklopi so vezani na področja organizacije, saj upoštevajo kadrovski, procesni in informacijski vidik. Obravnavajo torej področje treh glavnih stebrov organizacije, ki skozi zgodovino pomenijo tudi odskočno desko za bodoči razvoj in raziskovanje organizacijskih ved.
Keywords: organizacija, kompetence, družbena odgovornost, komunikacija, kakovost
Published in DKUM: 18.04.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (6,26 MB)
This document has many files! More... |
8. |
9. Vpliv stvarnih in pravnih napak na odškodninsko odgovornost nepremičninskega posrednika : magistrsko deloMartina Klun, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Vpliv stvarnih in pravnih napak na odškodninsko odgovornost
nepremičninskega posrednika« je namenjena razumevanju instituta odškodninske odgovornosti
za napake pri opravljanju poklica posredovanja v prometu z nepremičninami, v kateri je za lažje
razumevanje predstavljen zgodovinski razvoj posredniške pogodbe in odškodninske
odgovornosti. Načela po katerih se v pogodbenem pravu ravnamo, so zakoreninjena že od
zgodnjega razvoja rimskega prava.
Pred sprejetjem Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) leta 2003 je
nepremičninsko posredovanje vsebinsko urejal predvsem Obligacijski zakonik (OZ), ki
posrednika opredeli kot osebo, ki naročitelju pomaga vzpostaviti stik s tretjo osebo za sklenitev
določene pogodbe, pri čemer so prisotni elementi dvostranskosti, odplačnosti in neobličnosti.
zaradi dispozitivnosti določb OZ, se je pojavila potreba po konkretnejši urejenosti panoge, zato
je bil sprejet zakon s kogentnimi določbami, ki določa pogoje za opravljanje dejavnosti,
obveznosti nepremičninskih družb in njenih posrednikov ter njihovo odgovornost s
predpisanim standardom skrbnosti.
Ker se naloga osredotoča na napake na nepremičninah, za katere odgovarja posrednik, so s
pomočjo sodne prakse in literature zarisana merila odgovornosti do stranke, za katero je družba
posredovala, saj je v tem razmerju naročnik oz. tretja oseba v položaju šibkejše stranke. prav
tako se analizira pogodbena klavzula »videno-kupljeno«, ki ne zagotavlja brezhibnosti kupljene
stvari in lahko omeji odgovornost nepremičninske družbe za očitne napake, zanimivo pa je tudi
to, da ne izključuje odgovornosti za skrite napake, ko je posrednik za njih vedel in zamolčal.
V zadnjem delu magistrske naloge je predstavljena primerjava institutov nepremičninskega
posredovanja z italijanskim sistemom. Kljub različni nomotehnični ureditvi, vsebinsko
najdemo veliko skupnih točk, a je slovenska ureditev v primerjavi z italijansko nekoliko
natančnejša, čeprav je pri takšni raznolikosti primerov težko konkretno in taksativno opredeliti
situacije, za katere nepremičninska družba odškodninsko odgovarja strankam.
Keywords: nepremičninsko posredovanje, odškodninska odgovornost, stvarne napake, pravne napake, posredniška pogodba, skrbnost dobrega strokovnjaka, ZNPosr, OZ, italijanski
pravni sistem, Codice Civile
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 46
Full text (736,10 KB) |
10. Kršitev standarda dobrega strokovnjaka kot podlaga za odškodninsko odgovornost zdravnika : magistrsko deloVasilisa Kalezić, 2024, master's thesis Abstract: Standard dobrega strokovnjaka, poleg zaposlenih, je eden od osnovnih stebrov zdravstvenega sistema. Spoštovanje standardov je pogosto znak uspešnega kolektiva, ki se odraža v uspešnem zdravljenju pacientov. Standard dobrega strokovnega (profesionalni standard) je namreč osrednja stvar pri določanju odgovornosti za nastalo škodo. Igra ključno vlogo, saj kršitve tega standarda pripeljejo do vprašanja odgovornosti. Če zdravstveni delavec ne deluje po priznanih standardih, bi to povzročilo nastanek škode in govorimo o delovanju contra legem artis (nedopustno škodljivo dejanje). Zdravstveni delavec lahko krši ta standard v kateri koli fazi zdravljenja. Kršitev standarda se lahko pojavi, če je nepravilno izpolnil pojasnilno dolžnost, ni prejel pacientovega dovoljenja za zdravljenje, saj je mislil, da se posledice ne bodo pojavile, ni ravnal s potrebno skrbnostjo, zaradi česar je nastala pacientu škoda, itn.
Odnos med pacientom in zdravnikom temelji na pogodbi (pogodba o zdravstvenih storitvah), ki opredeljuje pravice in obveznosti. Kršitev standarda prav tako pomeni le kršitev te pogodbe. Odgovornost, ki izhaja iz kršitev tega standarda, je lahko civilna in kazenska. V tej nalogi smo se omejili na civilno odgovornost (oziroma kršitev pogodbene obveznosti). Poleg tega je treba upoštevati, da ima pacient poleg pravic, tudi dolžnosti (pacient je lahko tudi soodgovoren za poslabšanje zdravja, če ni upošteval priporočil zdravnika). Z določitvijo odgovornosti zdravnika za škodo (ko so izpolnjeni vsi pogoji) pacient pridobi pravico do odškodnine. Pacient je upravičen do odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Znesek te odškodnine ni nikjer natančno določen.
Keywords: Standard skrbnosti, standard dobrega strokovnjaka, kršitev standarda, odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, zdravniška napaka, odškodnina.
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 43
Full text (1,99 MB) |
