Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Pomembnost timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije
Nina Bohinjc, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje pomen timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije (OIT). Namen raziskave je preučiti ključne elemente učinkovitega zdravstvenega tima in ugotoviti, kako medpoklicno sodelovanje vpliva na kakovost oskrbe bolnikov. Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da je timsko delo ključno za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikov. Učinkovita komunikacija in koordinacija med člani tima pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in optimizaciji virov. Elementi uspešnega tima so jasno definirane vloge in odgovornosti, zaupanje in spoštovanje med člani tima ter nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja. Veliko vlogo v delovanju ima odprta komunikacija, ki zmanjša možnosti za napake in izboljša koordinacijo oskrbe. Nejasnosti in neusklajenost v komunikaciji so pogosto vzrok za zaplete in daljšo hospitalizacijo pacientov. Posebno vlogo ima tudi vodja tima, ki usmerja delovanje tima, motivira člane in zagotavlja učinkovito razreševanje konfliktov. Dober vodja prispeva k večji zavzetosti zaposlenih in posledično k boljši oskrbi pacientov. Timsko delo na OIT ima številne izzive, med njimi čustvene in fizične obremenitve zaposlenih (npr. stres zaradi kritičnega stanja pacientov, delo v zahtevnih okoljih), hitro spreminjanje sestave tima in kompleksnost zdravstvenih posegov. Timsko delo ima vpliv tudi na zdravljenje pacientov, saj skupinsko delo vodi do natančnejših diagnoz, krajšega časa hospitalizacije in večjega zadovoljstva pacientov. Multidisciplinarni pristop pa omogoča celostno oskrbo bolnikov. Timsko delo in medpoklicno sodelovanje sta bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov na OIT. Potrebna sta stalno izboljševanje komunikacijskih veščin in spodbujanje pozitivnega delovnega okolja. Vodstvo zdravstvenih ustanov mora podpirati razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem izboljšanja timskega sodelovanja. Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju pomena učinkovitega timskega dela v zdravstvu in poudarja potrebo po stalnem vlaganju v razvoj multidisciplinarnih timov za izboljšanje zdravstvenih izidov pacientov.
Ključne besede: tim, timsko delo, zdravstveni tim, medpoklicno sodelovanje, oddelek intenzivne terapije, oskrba kritično bolnega pacienta
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (319,14 KB)

Učinkovitost prekordialnega udarca v kliničnem okolju
Dejan Čerpnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Prekordialni udarec je najhitrejši izmed manevrov v reanimaciji, s katerim lahko končamo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo. Mnenja in rezultati raziskav o njegovi učinkovitosti pa so različni. Metodologija: V empiričnem kvantitativnem delu smo opravili prospektivno študijo učinkovitosti prekordialnega udarca na oddelku intenzivne terapije. Prekordialni udarec smo izvajali z ulnarno stranjo tesno stisnjene pesti iz višine 20 cm v spodnji del prsnice. Pogoj za vključitev v študijo je bil nastanek motnje srčnega ritma prekatna tahikardija brez pulza ali prekatna fibrilacija in aplikacija prekordialnega udarca. Iz raziskave smo izključili bolnike, pri katerih nismo imeli elektrokardiograma na katerem bi bila vidna izvedba prekordialnega udarca in bolnike pri katerih je prišlo do preskoka srčnega ritma že pred njegovo izvedbo. Po primarnem vrednotenju rezultatov študije smo rezultate glede uspešnost izvedbe prekordialnega udarca razvrstili v tri skupine: (1) konverzija v srčni ritem združljiv z življenjem, (2) ni prišlo do spremembe srčnega ritma in prišlo je do (3) poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Kot sekundarni rezultat smo opazovali (4) preživetje bolnikov do odpusta iz oddelka intenzivne terapije. Rezultati: Študija je zajemala 25 bolnikov, pri katerih je bilo pri 30 prekatnih motnjah srčnega ritma izvedenih 32 prekordialnih udarcev. Prekordialni udarec je bil izveden v povprečju 20 sekund po nastanku tahiaritmije pri uspešnih in 29 sekund po nastanku tahiaritmije pri neuspešnih poskusih konverzije srčnega ritma z uporabo prekordialnega udarca. Prekordialni udarec je bil učinkovit v 10 (33,3 %) od 30 primerov prekatnih tahikardij brez pulza in ni bil učinkovit v nobenem od dveh primerov prekatne fibrilacije. V nobenem primeru ni povzročil poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Preživetje do premestitve iz oddelka intenzivne terapije je bilo pri skupini v kateri je bil prekordialni udarec uspešen 5 od 10 bolnikov (50 %) in v skupini v kateri je bil neuspešen 10 od 16 bolnikov (62,5 %). Sklep: Prekordialni udarec je učinkovit pri mehanični kardioverziji prekatne tahikardije brez pulza pri bolnikih na oddelku intenzivne terapije, ki so pod stalnim nadzorom in lahko skrajša čas do povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede: mehanična kardioverzija, prekatna tahikardija, prekatna fibrilacija, oddelek intenzivne terapije, konverzija.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1508; Prenosov: 148
Celotno besedilo (2,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.

Na vrh