| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SANKCIJE V PRIMERU KRŠITEV DELAVČEVIH OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Peter Črešnar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delovnopravno razmerje je v svojih temeljih obligacijsko pravno razmerje, ki pa zaradi svojih posebnosti ne more biti v celoti prepuščeno prostemu urejanju njegovih strank. Dejstvo je, da je delavec v delovnopravnem razmerju šibkejša stranka, ki je iz razloga ekonomske odvisnosti podrejena delodajalcu, zaradi česar bi brez posebne pravne ureditve imeli delodajalci prosto pot za izkoriščanje delavcev. Pomembnost delovnopravnega razmerja za družbo je privedla do razvoja posebne veje prava, to je delovnega prava. Stranke delovnega razmerja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi hkrati prevzamejo obveznosti ter pridobijo pravice, ki so jih v skladu z načeli obligacijskega prava dolžne spoštovati in izvrševati. V primeru kršitev obveznosti prevzetih s pogodbo o zaposlitvi nastopijo za kršitelja določene posledice oziroma sankcije, katerih intenziteta je odvisna od narave in teže kršitve ter subjektivnih okoliščin povezanih s kršiteljem. Navedeno velja za primere kršitev obveznosti s strani delavca, kar je podrobneje predstavljeno v diplomskem delu. Temeljni pravni vir za urejanje delovnih razmerij v Sloveniji je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Sprejet je bil kot odgovor na spremembo ekonomske klime, ki narekuje večjo fleksibilnost pri zaposlovanju oziroma odpuščanju delavcev, s čimer se lahko delodajalci hitreje prilagodijo razmeram na trgu. Kljub na prvi pogled delavcu neugodni ureditvi, pa je ZDR-1 ohranil zadostno varstvo delavčevih pravic pred delodajalčevimi samovoljnimi ukrepi in je zlasti na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi povsem v skladu s Konvencijo MOD št. 158 ter Evropsko socialno listino, ki ščitita delavca pred neutemeljeno odpovedjo. V primeru delavčevih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja pozna ZDR-1 naslednje ukrepe, ki jih ima delodajalec na razpolago zoper kršitelja: disciplinski ukrep, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Medtem, ko se z disciplinskim ukrepom ne sme trajno poseči v pravice delavca, ki je kršil prevzete obveznosti, pa sta tako redna odpoved iz krivdnega razloga kot izredna odpoved ukrepa, ki drastično posežeta v delavčevo socialno in ekonomsko sfero. Iz tega razloga mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna ali izredna) skrajnje sredstvo zoper kršitelja, ki se uporabi le v primerih težjih kršitev obveznosti, disciplinski ukrep pa v ostalih primerih lažjih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se lahko poda le, če za njo obstaja utemeljen razlog, izredna pa zgolj iz razlogov, ki so taksativno našteti v ZDR-1, kar je razumljivo, saj izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pozna odpovednega roka in učinkuje z njeno vročitvijo, zaradi česar izbira razlogov za utemeljitev izredne odpovedi ne more biti prepuščena delodajalcu. V primerih, ko delavec s kršitvijo svojih obveznosti delodajalcu povzroči škodo, ima delodajalec pravico zahtevati povrnitev škode. Ob splošnih predpostavkah odškodninske odgovornosti pa za te primere veljajo določene posebnosti, ki so prav tako urejene z ZDR-1. V primerih, ko delavec meni, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana neutemeljeno, mu ZDR-1 nudi sodno varstvo. Z odločitvami delovnih sodišč ter ne nazadnje tudi Vrhovnega sodišča RS se oblikuje sodna praksa, ki je izrednega pomena za poenotenost bodočih odločitev v podobnih zadevah ter za krepitev pravne varnosti. Poleg sodnega je delavcu omogočeno tudi izvensodno varstvo, ki pripomore k mirnejšemu reševanju morebitnih sporov ter sprejemu odločitev sprejemljivih za obe stranki.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, disciplinski ukrepi, odškodninska odgovornost delavca
Published: 19.09.2016; Views: 2889; Downloads: 226
.pdf Full text (897,34 KB)

2.
Disciplinska odgovornost delavca
Špela Klančnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Disciplinska odgovornost je odgovornost delavca za kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Namen disciplinske odgovornosti z vidika delodajalca je zagotavljanje reda in discipline na delovnem mestu, z vidika delavca, kot šibkejše stranke, pa zavarovanje pred samovoljnimi disciplinskimi ukrepi delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko delodajalec delavcu, ki je spoznan za disciplinsko odgovornega, izreče opomin. Ureditev glede drugih disciplinskih sankcij, ki jih zakon primeroma našteva (denarna kazen, odvzem bonitet idr.), pa pogojuje z ureditvijo v kolektivni pogodbi dejavnosti. Za javne uslužbence, zaposlene v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pa se glede disciplinske odgovornosti uporabljajo določbe specialnega zakona, Zakona o javnih uslužbencih. Določila specialnega zakona glede disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev se uporabljajo za vse javne uslužbence, ki so zaposleni v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, za ostale javne uslužbence pa se glede disciplinske odgovornosti uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih. Javni uslužbenec odgovarja za lažje in težje kršitve obveznosti, ki jih je storil naklepoma ali iz malomarnosti. Pri opredelitvi disciplinske odgovornosti so pomembni tudi mednarodnopravni viri ter pravno varstvo, ki ga ima delavec na voljo.
Keywords: disciplinska odgovornost, disciplinski postopek, disciplinske kršitve, disciplinske sankcije, pravno varstvo delavca
Published: 04.07.2016; Views: 3167; Downloads: 363
.pdf Full text (524,32 KB)

3.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU NESREČE PRI DELU
Petra Bračič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Nesreča pri delu predstavlja vsako nesrečo, ki se zgodi pri delu ali v zvezi z delom. Vzrokov za nesreče pri delu je veliko, v osnovi pa jih lahko razdelimo na subjektivne in objektivne. Pravni viri, ki urejajo nesrečo pri delu predstavljajo skupek slovenskih in mednarodnih predpisov. Posledice nesreče pri delu so poškodbe, ki so lahko lažje, hujše, včasih žal tudi usodne. Za preprečevanje nesreč je moralno in zakonsko odgovoren delodajalec. Obveznosti delodajalca določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011, ZVZD-1), kot temeljni in specialni zakon. Delodajalcu zakon določa številne obveznosti kot so: ocena tveganja z izjavo o varnosti, usposabljanje delavcev, obveščanje delavcev, predhodno varstvo, promocija zdravja pri delu, določitev strokovnega sodelavca, idr. Obveznost delodajalca je hkrati pravica delavca. Položaj delavca v pravnih virih pa ni opredeljen le z njegovimi pravicami, ampak tudi z njegovimi dolžnostmi (kot npr.: upoštevanje navodil delodajalca, uporaba varnostne opreme, zdravniški pregled, idr.) V primeru, ko se delavec pri delu poškoduje, mu pripada primerna odškodnina. Predhodno je potrebno ugotoviti kdo je kriv za nesrečo, je to v celoti delodajalec s tem, ko ni sprejel ukrepov, ki mu jih nalagajo predpisi za področje varnosti in zdravja pri delu ali je k nesreči prispeval tudi delavec sam, s tem ko je pri delu ravnal neskrbno in ni upošteval delodajalčevih navodil. Odgovornost delodajalca je lahko krivdna, kar je v slovenskem obligacijskem pravu pravilo, ali pa objektivna. Zaradi škode, ki bo delavcu nastala ob nastopu nesreče pri delu, bo delavcu pripadala odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki predstavlja le zadoščenje oz. satisfakcijo in nima pomena restitucije oz. vrnitve v prejšnje stanje, lahko pa bo delavec zahteval tudi odškodnino za premoženjsko škodo.
Keywords: Ključne besede: nesreča pri delu, poškodba pri delu, pravice in dolžnosti delavca, obveznosti delodajalca, odgovornost delodajalca.
Published: 05.09.2013; Views: 2050; Downloads: 243
.pdf Full text (878,76 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica