1. Izobraževanje in usposabljanje zaporskih delavcev v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloManca Šribar, 2022, diplomsko delo Opis: Izobraževanje in usposabljanje zaporskih delavcev sega že v leta 1950, kjer je veljal predvsem strogi avtoritarni odnos. Pravosodni policisti so se takrat imenovali miličniki, kasneje pazniki, danes pa jih imenujemo pravosodni policisti. V 70. letih so ustanovili prvo penološko šolo, ki je skrbela za izobrazbo in primerno usposobljenost takratnih paznikov. Izvajali so usposabljanja s področji, s katerimi se srečujemo še danes, vendar so jih nadgradili.
Današnji načini izobraževanja in usposabljanja se dotikajo veliko različnih področji, saj se pravosodnih policisti oz. vsi zaporski delavci vsakodnevno srečujejo z različnimi obsojenci in različnimi dogodki, za katere je potrebno, da so primerno izobraženi in usposobljeni. Smernice, ki so pomembne za izobraževanje in usposabljanje ter cilje določa tudi Svet Evrope, katerih se morajo države tudi držati.
Poleg izobraževanja in usposabljanja pravosodnih policistov, pa se v Sloveniji vedno bolj uveljavlja tudi usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev, saj so tudi oni veliko v stiku z obsojenci in je potrebno tudi njih še dodatno pripraviti za delo, da bodo lahko z obsojenci vzpostavili pozitiven odnos in jih uspešno pripravili za življenje po zaporu.
V diplomskem delu poskušamo z obstoječo literaturo, ki se dotika področja izobraževanja in usposabljanja zaporskih delavcev, predstaviti način in metode usposabljanja nekoč ter usposabljanja pravosodnih policistov in zaporskih delavcev danes. Predstavili bomo njihove odnose, pristope in oblike dela z obsojenci ter tudi potek nadaljevalnega usposabljanja pravosodnih policistov.
Ključne besede: penologija, pravosodni polisti, zaporski delavci, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 145; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Obravnava obsojencev na Finskem in Norveškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLarisa Boršič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preučujemo nordijski sistem izvrševanja kazenskih sankcij ter obravnavo obsojencev na Finskem in Norveškem. V prvem delu predstavimo glavne značilnosti in razvoj nordijskega sistema izvrševanja kazenskih sankcij. V drugem delu primerjamo finski in norveški zaporski sistem in obravnavo obsojencev ter izpostavimo ključne podobnosti in razlike. Ugotovili smo, da Nordijske države slovijo po nizki stopnji zaprtih oseb, nizki stopnji povratništva in človeških razmerah v zaporu. V dvajsetem stoletju so izvedli korenite spremembe, s katerimi so popolnoma preobrazili sistem izvrševanja kazenskih sankcij, ob koncu stoletja pa so začeli izvajati tudi alternativne kazenske sankcije. Ugotovili smo, da so za Finsko in Norveško značilni majhni zapori, visoka vključenost obsojencev v izobraževanje in delo, odprtost sistema prestajanja kazni in dobri odnosi med obsojenci ter zaporskimi delavci. Obsojencem se ob vstopu v zapor spiše osebnostni načrt, v katerem se celostno določijo aktivnosti med prestajanjem zaporne kazni. Kljub podobnostim Finskega in Norveškega sistema obravnave obsojencev, pa so razlike vidne predvsem v: 1) času trajanja izolacije v primeru kršitve, 2) času, do katerega lahko otroci v zaporu bivajo z materami, 3) trajanju obiskov, 4) velikosti zaporske populacije, 5) deležu tujcev in 6) zaposlovanju zaporskega osebja.
Ključne besede: obsojenci, obravnave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 169; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev : magistrsko deloAja Kovačević, 2021, magistrsko delo Opis: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini.
Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora.
Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 496; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Odnos med zaporskimi delavci in obsojenci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJošt Meško, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opravljen pregled literature o odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Osrednji del diplomskega dela predstavlja študije o družbenem vzdušju v slovenskih zaporih in legitimnosti ter samozaznavi legitimnosti v zaporih s poudarkom na odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Pregled študij je pokazal, da so ustrezni (nerigidni) odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci pomembni za življenje in delo v zaporih. Pregled študij o družbenem vzdušju je pokazal, da so se odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci spreminjali. Za vse zapore, ki so bili vključeni v študije o družbenem vzdušju v letih 2000, 2010 in 2017, smo ugotovili, da ocena kvalitete odnosov pri obsojencih upada, medtem ko je bila ocena kvalitete odnosov pri zaporskih delavcih spremenljiva, vendar so bile razlike zelo majhne.
Ključne besede: diplomske naloge, zapori, zaporski delavci, obsojenci, odnosi, socialna klima
Objavljeno v DKUM: 28.08.2020; Ogledov: 822; Prenosov: 140
Celotno besedilo (570,26 KB) |
5. Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci : oddelek Murska SobotaTara Bertalanič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja.
Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Ključne besede: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Objavljeno v DKUM: 03.06.2020; Ogledov: 766; Prenosov: 102
Celotno besedilo (973,65 KB) |
6. Delo, vključevanje in usposabljanje obsojencev v ZPKZ DobZoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek, Rok Hacin, 2017, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov.
Metode:
Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov.
Ugotovitve:
Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence.
Praktična uporabnost:
Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.
Ključne besede: obsojenci, zaporniki, delo, šolanje psov, zapor Dob
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 775; Prenosov: 76
Celotno besedilo (320,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Analiza socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKatrin Podgorski, 2018, diplomsko delo Opis: Dobra socialna klima ima pozitivne učinke na delovanje organizacije; ugodno vpliva na delovno vnemo zaposlenih, njihovo motivacijo, medsebojno povezanost, hkrati pa se organizacija razvija, dosega boljše delovne rezultate in postaja konkurenčna drugim organizacijam na trgu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobre socialne klime pa jo je treba meriti, kajti na podlagi ocenjevanja različnih dimenzij se lahko ugotovijo morebitne slabosti organizacije in se odpravijo. Socialna klima predstavlja še posebej pomemben aspekt za presojanje uspešnosti delovanja zavodov za prestajanje kazni, saj je zaradi drugačne strukture oseb, drugačnih pogojev bivanja itd. težje vzpostaviti dobro socialno klimo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni elementi, ki tvorijo socialno klimo, kot so na primer komunikacija med deležniki, medosebni odnosi, počutje v organizaciji, zadovoljstvo. Poleg tega je predstavljen zaporski sistem v Sloveniji in narejena primerjava dognanj različnih raziskav o socialni klimi v zavodih za prestajanje kazni pri nas in na tujem. S pomočjo anketnega vprašalnika pa je bila v empiričnem delu izvedena raziskava, katere glavni cilj je bil ugotoviti stanje socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Spoznanja kažejo, da se v imenovanem zavodu tako zaposleni kot obsojene osebe počutijo varno, čeprav se pojavljajo izgredi. Zaposleni so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa s plačo, medtem ko so obsojene osebe najbolj zadovoljne tako s hrano kot tudi z delom, najmanj pa s številom obsojenih oseb v sobi, velikostjo sobe in pravosodnimi policisti. Prav tako se je izkazalo, da se večina zaposlenih bolje razume s svojimi sodelavci in obsojenimi osebami kot obsojene osebe z drugimi obsojenimi osebami. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna klima v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje dokaj dobra, s posameznimi pomanjkljivostmi, ki pa so rešljive.
Ključne besede: socialna klima, organizacijska klima, zavodi, zapori, zaposleni, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.07.2018; Ogledov: 1342; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Zaporna kazen med teorijo in prakso : diplomsko delo univerzitetnega študijaPetra Globočnik, 2015, diplomsko delo Opis: Pričujoče delo se loteva proučevanja zaporne kazni v sodobni (post)moderni družbi, po preobratu iz pretežno utilitarnega, na rehabilitacijo usmerjenega obdobja, v neoklasicistično doktrino reda in zakonitosti. Raziskovanje je usmerjeno na proučevanje vzrokov in posledic desetletja trajajoče hegemonije pravičniške doktrine. Diskrepanco med teorijo in prakso ter njene implikacije, ki se v prvi vrsti odražajo v več desetletij trajajoči krizi kaznovalnega sistema, soočimo na primeru Združenih držav Amerike. Negativne implikacije niso skoncentrirane le na ZDA, pač pa se je sistem delovanja, z vsemi svojimi učinki razširil domala po vsem svetu. Iz tega razloga je na drugi strani pozornost namenjena Finski, ki je svoj kazenski sistem, utemeljen prav tako na neoklasicistični doktrini, uspela ne le ohraniti stabilnega, pač pa ga je nadgradila v izjemno blago različico, ki privlači pozornost teoretikov in praktikov iz vsega sveta. Kot sodoben sistem kaznovanja in izvrševanja kazenskih sankcij, se pojavlja kot primer dobre prakse. V okvir sodobnega modela zaporne kazni je umeščena tudi rehabilitacija kot pravica, ki učinkuje zoper klasično kazen, ker nevtralizira škodljive učinke zaporne kazni ter restorativna pravičnost, ki rešuje nekatere zagate modernega kazenskega prava.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, resocializacija, rehabilitacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.05.2018; Ogledov: 879; Prenosov: 143
Celotno besedilo (2,18 MB) |
9. Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebahKlementina Čučnik, 2017, magistrsko delo Opis: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora.
Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami.
Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike.
Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb.
Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Ključne besede: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 1880; Prenosov: 329
Celotno besedilo (2,15 MB) |
10. Postpenalna pomoč in njen vpliv na resocializacijo in povratništvoBarbara Vidmar, 2016, diplomsko delo Opis: V preteklosti je bil glavni namen zaporne kazni v izolaciji, nasilju ter povzročanju trpljenja storilcu, ki je s svojimi dejanji kršil družbeno sprejemljive norme, saj je bil to edini način, da se družbo zavaruje pred tovrstnimi kršitelji. Danes pa je stanje bistveno drugačno, poglavitni namen zaporne kazni je v socializaciji oziroma resocializaciji storilca. Pri tem je zelo pomembna postpenalna pomoč, ki bistveno vpliva na storilca po prihodu iz zapora in mu pomaga, da se lažje integrira nazaj v družbo. Postpenalna obravnava obsojenca se začne z dnem nastopa zaporne kazni, traja ves čas prestajanja ter se konča z odhodom obsojenca na prostost. Je izjemnega pomena, saj se obsojenci z odhodom na prostost srečujejo z različnimi stiskami, ne vedo kaj pričakovati, ko bodo svobodni in kako jih bo družba sprejela, so brez stanovanja in zaposlitve. Poleg tega ima zaporna kazen negativne posledice na takšne osebe, saj so stigmatizirani za celotno življenje, posledično pa se tako v družbi težje znajdejo. Pri nas se postpenalna pomoč izvaja na različne načine: v obliki denarne pomoči, materialnih dobrih, kot pomoč pri nastanitvi, zaposlitvi ter v obliki psihološke pomoči. Priprava na obsojenčev odpust in pomoč po odhodu iz zapora so za posameznika poglavitnega pomena in močno vplivajo na uspešnost resocializacije in povratništva. Glavni razlog za uspeh oziroma neuspeh resocilizacije ter stopnje povratništva pa ni odvisen samo od kvalitetno izvedene postpenalne pomoči ampak predvsem od storilca samega, njegove pripravljenosti za sodelovanje in ciljev, ki si jih je v življenju zastavil.
Ključne besede: Postpenalna pomoč, povratništvo, resocializacija, zaporna kazen, družba, obsojenci.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1391; Prenosov: 236
Celotno besedilo (330,39 KB) |
