1. Zaposlovanje bivših obsojencev v sodobni družbi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEvelin Juha, 2024, diplomsko delo Opis: Zaposlovanje bivših obsojencev je ključno za njihovo uspešno reintegracijo v družbo in zmanjšanje povratništva. Raziskave kažejo, da ima delo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za ponovitev kaznivih dejanj, saj zaposleni posamezniki pogosto izkazujejo večjo stabilnost in manjše tveganje za kršenje zakona. Vendar se bivši obsojenci pri iskanju zaposlitve soočajo s številnimi izzivi, vključno s stigmatizacijo, pomanjkanjem zaupanja delodajalcev in nezadostno podporo pri iskanju zaposlitve. Diplomsko delo analizira percepcijo in obravnavo bivših obsojencev s strani delodajalcev ter preučuje pravni okvir zaposlovanja te skupine. Uporabljeni metodološki pristopi vključujejo deskriptivno metodo, metodo kompilacije, komparacije in deduktivno metodo. Rezultati raziskave so pokazali, da se kljub izzivom povečuje ozaveščenost in sprejemanje bivših obsojencev v delovnem okolju, kar izboljšuje njihove zaposlitvene možnosti. Raziskava izpostavlja tudi pomembnost pravnih prilagoditev in praks delodajalcev glede preverjanja kazenske evidence ter zagotavljanja prilagoditev za lažjo vključitev bivših obsojencev na trg dela. Pripravljenost delodajalcev za zaposlovanje bivših obsojencev ni enotna in je pogosto odvisna od specifičnih dejavnikov, kot so vrsta kaznivega dejanja, motivacija bivšega obsojenca ter opazne spremembe v njegovem vedenju. Delovne navade, sposobnost sodelovanja in izkušnje so ključni dejavniki, ki lahko izboljšajo zaposljivost bivših obsojencev.
Ključne besede: bivši obsojenci, zaposlovanje, delodajalci
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (831,20 KB) |
2. Prestopništvo obsojencev tekom prestajanja zaporne kazni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLarisa Zver, 2024, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava pojav prestopništva med obsojenci v času prestajanja zaporne kazni. Osredotočili smo se na vpliv različnih dejavnikov na prilagajanje obsojencev na zaporsko življenje in prestopniško vedenje tekom prestajanja kazni. Zaključno delo temelji na dveh osnovnih teorijah: deprivacijski teoriji, ki izpostavlja, da zaporsko okolje samo po sebi povzroča stres in neprilagojeno vedenje zaradi izgube in pomanjkanja bistvenih potreb in svoboščin posameznikov, ter importacijski teoriji, ki izpostavlja, da izkušnje in osebne značilnosti obsojencev pred vstopom v zapor pomembno vplivajo na njihovo prilagoditev in vedenje v zaporu. Izhajajoč iz pregleda znanstvene in strokovne literature smo opredelili ključne vidike, ki vplivajo na prilagajanje obsojencev in njihovo prestopništvo tekom prestajanja zaporne kazni. Ugotovili smo, da je vedenje posameznikov v zaporu kompleksno, pri čemer smo izpostavili medsebojni vpliv okoljskih in individualnih značilnosti. Ključni ugotovljeni dejavniki, ki vplivajo na prestopništvo obsojencev so osebne in predinstitucionalne značilnosti (demografski dejavniki, zgodovina mentalnega zdravja in kriminalna zgodovina), značilnosti kazni in institucionalni dejavniki (zaporska infrastruktura, strogost režima in stopnja zasedenosti institucije) ter interakcije med obsojenci. Ugotovili smo, da se mlajši obsojenci, moški, pripadniki rasnih in etničnih manjšin, osebe z nižjim socioekonomskim statusom in slabšim mentalnim zdravjem ter posamezniki, ki so predhodno že prestajali zaporno kazen in/ali so bili pred prihodom v zapor člani tolp ali kriminalnih združb, v zaporu bolj pogosto vedejo prestopniško. Višjo stopnjo prestopništva smo identificirali v zaporih s strožjim režimom in z višjo stopnjo (pre)zasedenosti. Prav tako smo ugotovili, da vključevanje v negativne socialne mreže v zaporu, kot so tolpe in organizirane kriminalne združbe vpliva na povečano prestopništvo njihovih članov.
Ključne besede: obsojenci, zaporna kazen, prestopništvo, zaporsko življenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Prestajanje kazni zapora v zaporu na Dobu v času pandemije Covid-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Rošer, 2024, diplomsko delo Opis: Pandemija covida-19 ni vplivala samo na življenje zunaj zaporov, temveč je tudi pomembno vplivala na delovanje zaporskih sistemov po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Vpliv pandemije se je izražal predvsem v spreminjanju vsakodnevnih rutinskih postopkov, omejevanju stikov in uvedbi različnih zaščitnih ukrepov z namenom preprečevanja širjenja virusa. Dva izmed pomembnejših zaščitnih ukrepov sta bila omejitev obiskov zaprtih oseb, za kar se je odločila večina držav, ter predčasne odpustitve obsojencev. Situacija v Sloveniji se ni veliko razlikovala kot po svetu. Med pandemijo covida-19 je bila uvedena interventna zakonodaja, ki je pomagala pri zmanjšanju prezasedenosti slovenskih zaporov. V skladu z interventno zakonodajo je bilo povečano število predčasnih odpustov, več premestitev obsojencev ter prekinitev prestajanja kazni. V diplomskem delu smo se osredotočili na spremembe v zaporski populaciji kot posledici pandemije covida-19 in preučili zaznavo teh sprememb pri obsojencih, ki so prestajali oziroma prestajajo zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob). V prvem delu diplomskega dela smo predstavili situacijo v evropskih zaporih v času pandemije in slovenski zaporski sistem s poudarkom na ZPKZ Dob. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili empirično študijo o odnosih v ZPKZ Dob v času pandemije covida-19. Izvedli smo anketiranje obsojencev. Rezultati statističnih analiz kažejo, da so odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci ter med samimi obsojenci ostali večinoma nespremenjeni oziroma so se nekoliko poslabšali. Obsojenci so izpostavili, da so v času pandemije pri zaporskih delavcih zaznavali manjšo podporo, pravičnost v postopkih in izkazovanje spoštovanja. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da so obsojenci v času pandemije izkazovali manjšo pripravljenost za pomoč soobsojencem, hkrati pa njihovi odgovori kažejo na izboljšanje zaupanja, kar predstavlja ključni element v vzpostavitvi prijateljskih odnosov.
Ključne besede: Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, prestajanje kazni, odnosi med obsojenci, odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 32
Celotno besedilo (835,72 KB) |
4. Primerjava zaporskih sistemov Litve, Latvije in Estonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaša Sešek, 2024, diplomsko delo Opis: Baltske države so se po razpadu Sovjetske zveze spopadale s številnimi problemi tranzicijskih držav, kot so zamenjava politične ureditve, propad gospodarstva, spremenjene družbene vrednote, korupcija, porast stopnje kriminalitete ipd., kar se je odražalo tudi na zaporskih populacijah oziroma stanju zaporov. Stopnje zaprtih oseb kot primarnega indikatorja kaznovalne naravnanosti so v Baltskih državah v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečne (med najvišjimi v Evropi). Kljub temu pa je opaziti trend upadanja stopnje zaprtih oseb pri vseh treh državah. Poleg tega so se baltske države soočale tudi s slabimi razmerami v zaporih, kot so pomanjkljiva zdravstvena oskrba, pomanjkljiv dostop do higienskih pripomočkov in aktivnosti. V prvem delu zaključnega dela smo, izhajajoč iz pregleda strokovne literature, predstavili razmere v zaporih baltskih držav s pomočjo poročil Evropskega odbora za preprečevaje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja (orig. European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; CPT). V drugem empričnemu delu smo s pomočjo pregleda statističnih podatkov predstavili glavne značilnosti zaporskih sistemov baltskih držav. Osredotočili smo se na stopnjo zaprtih oseb, število zaprtih oseb, število zaporskih delavcev, kapaciteto zaporov, zasedenost zaporov in razmerje med številom zaprtih oseb in številom zaporskega osebja. Rezultati so pokazali, da se baltske države po stopnji zaprtih oseb uvrščajo v sam vrh evropskih držav, iz česar lahko sklepamo, da je kaznovalna politika stroga in primarni cilji penalne prakse niso usmerjeni v resocializacijo zaprtih oseb.
Ključne besede: zapori, obsojenci, stopnja zaprtih oseb, Baltske države, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,29 MB) |
5. Obsojenci in travme v otroštvu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeSara Jaklitsch, 2024, diplomsko delo Opis: Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Ključne besede: obsojenci, travme v otroštvu, odklonskost, duševno zdravje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,46 MB) |
6. |
7. Zapor : družba znotraj družbeGorazd Meško, Danijela Frangež, Kristina Sečnik, Mojca Rep, Robert Šumi, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: zapori, obsojenci, nasilje, pazniki
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 19
Celotno besedilo (453,33 KB) |
8. |
9. |
10. |
