| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos med zaporskimi delavci in obsojenci
Jošt Meško, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opravljen pregled literature o odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Osrednji del diplomskega dela predstavlja študije o družbenem vzdušju v slovenskih zaporih in legitimnosti ter samozaznavi legitimnosti v zaporih s poudarkom na odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Pregled študij je pokazal, da so ustrezni (nerigidni) odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci pomembni za življenje in delo v zaporih. Pregled študij o družbenem vzdušju je pokazal, da so se odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci spreminjali. Za vse zapore, ki so bili vključeni v študije o družbenem vzdušju v letih 2000, 2010 in 2017, smo ugotovili, da ocena kvalitete odnosov pri obsojencih upada, medtem ko je bila ocena kvalitete odnosov pri zaporskih delavcih spremenljiva, vendar so bile razlike zelo majhne.
Ključne besede: diplomske naloge, zapori, zaporski delavci, obsojenci, odnosi, socialna klima
Objavljeno: 28.08.2020; Ogledov: 256; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (570,26 KB)

2.
Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci
Tara Bertalanič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja. Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Ključne besede: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 386; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (973,65 KB)

3.
Delo, vključevanje in usposabljanje obsojencev v ZPKZ Dob
Zoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek, Rok Hacin, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov. Metode: Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov. Ugotovitve: Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence. Praktična uporabnost: Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.
Ključne besede: obsojenci, zaporniki, delo, šolanje psov, zapor Dob
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 373; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (320,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Analiza socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje
Katrin Podgorski, 2018, diplomsko delo

Opis: Dobra socialna klima ima pozitivne učinke na delovanje organizacije; ugodno vpliva na delovno vnemo zaposlenih, njihovo motivacijo, medsebojno povezanost, hkrati pa se organizacija razvija, dosega boljše delovne rezultate in postaja konkurenčna drugim organizacijam na trgu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobre socialne klime pa jo je treba meriti, kajti na podlagi ocenjevanja različnih dimenzij se lahko ugotovijo morebitne slabosti organizacije in se odpravijo. Socialna klima predstavlja še posebej pomemben aspekt za presojanje uspešnosti delovanja zavodov za prestajanje kazni, saj je zaradi drugačne strukture oseb, drugačnih pogojev bivanja itd. težje vzpostaviti dobro socialno klimo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni elementi, ki tvorijo socialno klimo, kot so na primer komunikacija med deležniki, medosebni odnosi, počutje v organizaciji, zadovoljstvo. Poleg tega je predstavljen zaporski sistem v Sloveniji in narejena primerjava dognanj različnih raziskav o socialni klimi v zavodih za prestajanje kazni pri nas in na tujem. S pomočjo anketnega vprašalnika pa je bila v empiričnem delu izvedena raziskava, katere glavni cilj je bil ugotoviti stanje socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Spoznanja kažejo, da se v imenovanem zavodu tako zaposleni kot obsojene osebe počutijo varno, čeprav se pojavljajo izgredi. Zaposleni so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa s plačo, medtem ko so obsojene osebe najbolj zadovoljne tako s hrano kot tudi z delom, najmanj pa s številom obsojenih oseb v sobi, velikostjo sobe in pravosodnimi policisti. Prav tako se je izkazalo, da se večina zaposlenih bolje razume s svojimi sodelavci in obsojenimi osebami kot obsojene osebe z drugimi obsojenimi osebami. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna klima v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje dokaj dobra, s posameznimi pomanjkljivostmi, ki pa so rešljive.
Ključne besede: socialna klima, organizacijska klima, zavodi, zapori, zaposleni, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 888; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Zaporna kazen med teorijo in prakso
Petra Globočnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo se loteva proučevanja zaporne kazni v sodobni (post)moderni družbi, po preobratu iz pretežno utilitarnega, na rehabilitacijo usmerjenega obdobja, v neoklasicistično doktrino reda in zakonitosti. Raziskovanje je usmerjeno na proučevanje vzrokov in posledic desetletja trajajoče hegemonije pravičniške doktrine. Diskrepanco med teorijo in prakso ter njene implikacije, ki se v prvi vrsti odražajo v več desetletij trajajoči krizi kaznovalnega sistema, soočimo na primeru Združenih držav Amerike. Negativne implikacije niso skoncentrirane le na ZDA, pač pa se je sistem delovanja, z vsemi svojimi učinki razširil domala po vsem svetu. Iz tega razloga je na drugi strani pozornost namenjena Finski, ki je svoj kazenski sistem, utemeljen prav tako na neoklasicistični doktrini, uspela ne le ohraniti stabilnega, pač pa ga je nadgradila v izjemno blago različico, ki privlači pozornost teoretikov in praktikov iz vsega sveta. Kot sodoben sistem kaznovanja in izvrševanja kazenskih sankcij, se pojavlja kot primer dobre prakse. V okvir sodobnega modela zaporne kazni je umeščena tudi rehabilitacija kot pravica, ki učinkuje zoper klasično kazen, ker nevtralizira škodljive učinke zaporne kazni ter restorativna pravičnost, ki rešuje nekatere zagate modernega kazenskega prava.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, resocializacija, rehabilitacija, diplomske naloge
Objavljeno: 08.05.2018; Ogledov: 550; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

6.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Ključne besede: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 1376; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

7.
Postpenalna pomoč in njen vpliv na resocializacijo in povratništvo
Barbara Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: V preteklosti je bil glavni namen zaporne kazni v izolaciji, nasilju ter povzročanju trpljenja storilcu, ki je s svojimi dejanji kršil družbeno sprejemljive norme, saj je bil to edini način, da se družbo zavaruje pred tovrstnimi kršitelji. Danes pa je stanje bistveno drugačno, poglavitni namen zaporne kazni je v socializaciji oziroma resocializaciji storilca. Pri tem je zelo pomembna postpenalna pomoč, ki bistveno vpliva na storilca po prihodu iz zapora in mu pomaga, da se lažje integrira nazaj v družbo. Postpenalna obravnava obsojenca se začne z dnem nastopa zaporne kazni, traja ves čas prestajanja ter se konča z odhodom obsojenca na prostost. Je izjemnega pomena, saj se obsojenci z odhodom na prostost srečujejo z različnimi stiskami, ne vedo kaj pričakovati, ko bodo svobodni in kako jih bo družba sprejela, so brez stanovanja in zaposlitve. Poleg tega ima zaporna kazen negativne posledice na takšne osebe, saj so stigmatizirani za celotno življenje, posledično pa se tako v družbi težje znajdejo. Pri nas se postpenalna pomoč izvaja na različne načine: v obliki denarne pomoči, materialnih dobrih, kot pomoč pri nastanitvi, zaposlitvi ter v obliki psihološke pomoči. Priprava na obsojenčev odpust in pomoč po odhodu iz zapora so za posameznika poglavitnega pomena in močno vplivajo na uspešnost resocializacije in povratništva. Glavni razlog za uspeh oziroma neuspeh resocilizacije ter stopnje povratništva pa ni odvisen samo od kvalitetno izvedene postpenalne pomoči ampak predvsem od storilca samega, njegove pripravljenosti za sodelovanje in ciljev, ki si jih je v življenju zastavil.
Ključne besede: Postpenalna pomoč, povratništvo, resocializacija, zaporna kazen, družba, obsojenci.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 846; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (330,39 KB)

8.
Odpust obsojencev iz zapora po prestani zaporni kazni
Tatjana Skube Starešinič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti, ali oziroma kako odpust obsojencev iz zapora po prestani kazni vpliva na njihovo postpenalno pomoč s ciljem identificiranja in analiziranja, v kolikšni meri ter kakšni obliki so obsojenci po odpustu deležni različnih obravnav, pa tudi, ali so bili v zaporih pravočasno in načrtno pripravljeni na odpust. Poudarek diplomskega dela je predvsem na stigmatizaciji zapornika in posledic kaznovanja, kjer pa jim je za lažje premagovanje ovir nudena t. i. postpenalna pomoč. Njen poglavitni namen je usposobiti obsojenca, da si lahko pomaga sam ob težavah, ki se pojavijo po odpustu, in omogočanje vključitev v normalno življenje na prostosti. V okviru diplomskem delu smo tako opravili raziskavo o stališčih obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob o postpenalni pomoči. Raziskava je potekala med obsojenci v zaporu Dob v obliki anketnega vprašalnika, kjer so bila zajeta vsa vprašanja o mnenju obsojencev na temo postpenalne pomoči in njene uspešnosti ter pričakovanja obsojencev po prestani zaporni kazni. Ugotovili smo, da je po mnenju obsojencev resocializacija s pomočjo različnih tretmajev uspešna. Prav tako raziskava kaže, da zapori načrtno in pravočasno pripravljajo obsojence na odpust ter vključitev v življenje po odpustu, pri čemer uporabljajo vse teoretično zakonsko predvidene oblike priprave obsojencev na odpust. Temu primerno obsojenci hkrati menijo, da po odpustu na prostost ne pričakujejo večjih težav, pri čemer se bodo lahko zaposlili in jih bo okolica ne glede na prestano zaporno kazen sprejela. Ugotovljeno je bilo tudi, da obsojenci ohranjajo stike z družino in prijatelji ter jih ti sprejemajo. Prav tako pa si večina obsojencev prizadeva graditi svojo osebnost in želi drugačnega razmišljanja, kar pa je vsekakor odvisno od vsakega posameznika. Vsekakor bi bilo v prihodnosti smiselno opraviti raziskavo tudi po dejanskem odpustu obsojencev, kjer bi pridobili še jasnejšo sliko o dejanski uspešnosti postpenalne pomoči, saj se pričakovanja lahko razlikujejo od dejanskih razmer, s katerimi se lahko obsojenci srečujejo po samem odpustu iz zaporne institucije.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, zaporniki, odpust, resocializacija, postpenalna pomoč, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 1082; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
Amnestija in pomilostitev v Republiki Sloveniji
Igor Bakalar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opredelili pojem amnestije in pomilostitve. Prikazali smo postopek amnestije in pomilostitve in odgovorili na vprašanje komu se lahko podelita in kdo ju lahko podeljuje. Pokazali smo, kakšne so omejitve pri izdajanju aktov milosti. Analizirali smo pomilostitve in se posebej osredotočili na odmevnejše primere pomilostitev. Raziskali smo vzroke za odločitev o pomilostitvi oziroma zavrnitvi prošnje za pomilostitev. Pod drobnogled smo vzeli tudi sprejeta zakona o amnestiji in »zakon o aboliciji«. Po slovenski zakonodaji o pomilostitvah odloča predsednik države, zato smo se lotili vprašanja, kolikšne pristojnosti ima predsednik države pri pomilostitvi. Zanimalo nas je, kdo mu svetuje pri odločanju o prošnjah za pomilostitev, ali je povsem avtonomen pri odločitvah in, ali je vezan na kakšna pravna mnenja. Opredelili smo se tudi do vprašanja, ali bi bilo smiselno bolj podrobno urediti izdajo akta o pomilostitvi v kazenskem zakoniku oziroma celoten postopek pomilostitve. Primerjali smo tudi slovensko zakonodajno ureditev amnestije in pomilostitve z ureditvijo v Republiki Hrvaški ter Združenih državah Amerike. V ZDA imajo predsedniški sistem organizacije državne oblasti in s tem tudi zelo zanimivo ureditev obeh aktov milosti. V dolgi zgodovini demokracije v ZDA je bilo kar nekaj odmevnih in tudi kontroverznih odločitev o pomilostitvi, zato smo predstavili enega od odmevnejših primerov.
Ključne besede: kazensko pravo, obsojenci, amnestija, pomilostitev, abolicija, predsednik države, diplomske naloge
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 1468; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (831,87 KB)

10.
Izvrševanje kazni zapora - med pravicami obsojencev in javnim mnenjem
Tea Nagode, 2015, diplomsko delo

Opis: Zapor je ustanova, v kateri so zaprte osebe, ki so bile obsojene zaradi storjenega kaznivega dejanja, s katerim so ogrozile varnost družbe in države. Cilji zaporne kazni so kaznovanje, zastraševanje, resocializacija, onesposobitev storilca ter zaščita družbe in države. Obsojenci imajo na prestajanju kazni določene pravice ter ugodnosti, za katere pa javnost meni, da si jih ne zaslužijo. Ko gredo ''nevarni ljudje'' v zapore, je javnost zadovoljna, saj se tako počuti varneje in meni, da je to najboljša obramba pred kriminaliteto. Družba velikokrat zavode za prestajanje kazni zapora primerja s hoteli. Svobodni si težko predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo pravico do svobode, ko se moraš podrejati določenim pravilom, ko si prisiljen živeti s toliko različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali. S tem diplomskim delom skušamo predstaviti pravice obsojencev med prestajanjem zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani temi. V teoretičnem delu je predstavljenih nekaj splošnih dejstev o zaporih, o življenju obsojencev, njihovih pravicah, o namenu in kritiki zaporne kazni. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo ugotavljali seznanjenost javnosti s pravicami in ugodnostmi obsojencev na prestajanju zaporne kazni ter njihovo mnenje o pravicah obsojencev. Rezultati so nas presenetili. Glede na dobljene odgovore smo ugotovili, da javnost meni, da je dobro seznanjena s pravicami in ugodnostmi obsojencev, da jim je naklonjena in ne verjame, da je izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Le na dve vprašanji so anketiranci odgovorili v skladu s postavljenimi hipotezami; javnost se počuti varneje, ko gredo nevarni ljudje v zapore, ter meni, da obsojencem na prestajanju kazni zapora ''ni hudega''. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi bili rezultati po vsej verjetnosti drugačni, če bi si izbrali večji vzorec respondentov.
Ključne besede: penologija, kaznovanje, zaporna kazen, zapori, obsojenci, pravice, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 1105; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (532,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici