| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Davčni vidiki financiranja start-up podjetij v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami
Polona Poznič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti davčno neenakost lastniških in dolžniških virov financiranja in vpliv takšne davčne ureditve na razvoj start-up podjetij. Financiranje zgodnjih faz razvoja podjetja se razlikuje od financiranja podjetij v zrelih fazah življenjskega ciklusa, saj imajo start-up podjetja zaradi večje tveganosti otežen dostop do tradicionalnih virov financiranja. Davčni sistemi v večini držav spodbujajo dolžniško financiranje preko odbitka obrestnih odhodkov na prejeto posojilo, medtem ko ne predvidevajo te možnosti tudi za donos na kapital, ki je predmet obdavčitve tako v primeru izplačila kapitalskih dobičkov kot izplačila dividend. Zaradi dvoma v upravičenost takšne davčne obravnave lastniških in dolžniških virov financiranj so nekatere države že uvedle mehanizme, ki delujejo v smeri zagotovitve davčne enakosti. Mehanizmi, ki zmanjšujejo davčno neenakost med dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja gredo ali v smeri omejitve odbitka obrestnih odhodkov od davčne osnove (sistem CBIT) ali v smeri uvedbe odbitka za lastniške vire financiranja (sistem ACE) oziroma v smeri kombinacije obeh vrst. Ker so tradicionalni viri financiranj za inovativna start-up podjetja ponavadi težje dostopni, se v zadnjem času pojavljajo različne možnosti nebančnega financiranja preko t.im. platform za množično financiranje in skladov tveganega kapitala. Zaradi relativno novega načina financiranja se tako pravna kot davčna zakonodaja, ki urejata področje alternativnih virov financiranja dopolnjujeta skladno z razvojem teh oblik financiranja.
Ključne besede: start-up podjetje, viri financiranj, obdavčitev dividend, obrestni davčni ščit, davčni odtegljaj, sistem ACE, sistem CBIT, množično financiranje, tvegani kapital
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1207; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
VPLIV KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA NA POSLOVANJE BANK V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
Polona Pašić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo korporativno upravljanje in vpliv korporativnega upravljanja na poslovanje bank v osmih državah Srednje in Vzhodne Evrope (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija), in sicer v obdobju od 2005–2013. Za pridobitev odgovora na osrednjo raziskovalno vprašanje smo oblikovali štiri raziskovalne hipoteze, pri čemer je prva hipoteza sestavljena iz treh delnih hipotez. Prve tri hipoteze se nanašajo na proučevanje vpliva lastniške strukture, sestave nadzornega sveta in uprave in velikosti bank na korporativno upravljanje. Pri proučevanju vpliva lastniške strukture na poslovanje bank se raziskava osredotoča na vprašanje vpliva koncentracije lastništva in tujega ter državnega lastništva na korporativno upravljanje (tri delne hipoteze). Druga hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva sestave nadzornega sveta in uprave na korporativno upravljanje, medtem ko se tretja hipoteza nanaša na proučevanje vpliva velikosti bank na korporativno upravljanje. Četrta hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank. Na osnovi opravljene raziskave ugotavljamo, da lastniška struktura bank, in sicer koncentracija lastništva in tuje lastništvo, predvsem pozitivno vplivata na korporativno upravljanje, medtem ko vpliv državnega lastništva na korporativno upravljanje ni potrjen. Prav tako ugotavljamo, da sestava nadzornega sveta in uprave ter velikost bank pozitivno vplivajo na korporativno upravljanje. Pri preverbi vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank je bil ugotovljen omejen vpliv na uspešnost poslovanja bank, predvsem kadar le-to merimo z donosnostjo povprečnih sredstev in donosnostjo povprečnega kapitala. Pri preverjanju vpliva na neto obrestne prihodke je bil ugotovljeni vpliv bolj statistično značilen. Rezultati se med državami precej razlikujejo. Za večino držav (razen Latvijo) je bil ugotovljen pozitiven vpliv korporativnega upravljanja na uspešnost poslovanja bank, merjeno z neto obrestnimi prihodki. Ugotovljeni vpliv korporativnega upravljanja na donosnost povprečnih sredstev in donosnost povprečnega kapitala je bil v glavnem negativen. Poleg indeksa korporativnega upravljanja, ki ga uporabljamo kot neodvisno spremenljivko, smo kot neodvisne spremenljivke izmenično uporabili tudi stopnjo rasti BDP na prebivalca, vladavino prava, učinkovitost vlad in prisotnost finančne krize. Na osnovi opravljene analize in dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je vpliv rasti BDP na prebivalca v večini proučevanih držav pozitiven in statistično značilen pri ROAA in ROAE in da spremenljivka pojasni dodaten delež variabilnosti uspešnosti poslovanja bank. Spoštovanje pravnih določil v nekaterih državah pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja bank, medtem ko je ponekod ta vpliv negativen. Za večino proučevanih držav velja, da vpliv učinkovitosti vlade na tri kazalnike uspešnosti poslovanja ni enosmeren in v večini ni statistično značilen. Prisotnost finančne krize ima v večini izmed proučevanih držav na poslovanje bank negativen vpliv (ki je statistično značilen v nekaterih državah), kar je v skladu s pričakovanji, da banke v obdobju krize poslujejo slabše.Prihodnje raziskave naj se osredotočajo na podrobno proučevanje vsebinskih in kvalitativnih aspektov korporativnega upravljanja. Vzpostaviti bi veljalo enotni in celovit merilni instrument in nabor ključnih dejavnikov upravljanja, kar bi omogočalo kvalitetno primerjavo podatkov in rezultatov med leti, kakor tudi med državami in različnimi družbami. V raziskavo bi veljalo vključiti še dodatne spremenljivke in uporabiti druga merila uspešnosti poslovanja bank.
Ključne besede: Korporativno upravljanje, poslovanje bank, Srednja in Vzhodna Evropa, lastništvo, nadzorni svet, uprava, velikost bank, indeks korporativnega upravljanja, donosnost povprečnih sredstev, donosnost povprečnega kapitala, neto obrestni prihodki.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 1300; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
OBVLADOVANJE TRŽNIH TVEGANJ V POSLOVNI BANKI S SISTEMOM LIMITOV IN IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Barbara Žagar, 2013, magistrsko delo

Opis: Bančno poslovanje je neločljivo povezano s prevzemanjem tveganj. Za banko je ključnega pomena, da se teh tveganj zaveda, jih identificira, analizira, ovrednoti in sprejme ustrezne ukrepe, s čimer bistveno zmanjša možnost nastopa negativnih posledic na njeno poslovanje. Tržna tveganja, obvladovanju katerih je naloga namenjena, izvirajo iz sprememb tržnih cen, valutnih tečajev in obrestnih mer finančnih instrumentov. V bančnem poslovanju predstavljajo manjši pa vendar nezanemarljiv del tveganj, ki jim je banka pri svojem poslovanju izpostavljena. Za njihovo učinkovito obvladovanja ima banka na voljo številne instrumente, katere in kako bo uporabila pa je v prvi vrsti odvisno od njenih poslovnih potreb, kakor tudi od njene dovzetnosti za prevzemanje teh tveganj. V nalogi smo se osredotočili na sistem limitov in izvedene finančne instrumente kot možne načine za obvladovanje tržnih tveganj. Mednje smo vključili tudi tvegano vrednost (ang. value at risk) kot mero najvišje potencialne izgube, ki jo lahko imetnik portfelja ob upoštevanju določene verjetnosti dogodkov realizira v določenem obdobju. Na izračun potencialne izgube pomembno vpliva nestanovitnost cen finančnih instrumentov, prikaz povezave med omenjenima spremenljivkama pa je sestavni del naloge. Vsebina naloge ni uporabna zgolj za poslovne banke. Limitni sistem kot mehanizem obvladovanja tveganj je uporaben za vsakega investitorja, ki lahko z nekaj osnovnega računalniškega znanja učinkovito upravlja svoj portfelj ter tako pomembno vpliva na poslovni rezultat le-tega. Seveda je kompleksnost upravljanja takega portfelja bistveno manjša od upravljanja portfelja poslovne banke, ki se pri svojem poslovanju srečuje z različnimi finančnimi instrumenti, čemur mora biti prilagojena tudi njena informacijska podpora. Dopolnitev limitnemu sistemu predstavljajo izvedeni finančni instrumenti. Ti so še posebej uporabni pri zapiranju oziroma uravnavanju valutno in obrestno občutljivih pozicij, ki jih banka zavzema pri svojem poslovanju. Ključno pri obvladovanju tržnih tveganj je definiranje največje izgube, ki smo jo še pripravljeni prevzeti, kakor tudi višine zaslužka, pri katerem smo pripravljeni določeno pozicijo zapreti. Z dobro zastavljeno politiko obvladovanja tržnih tveganj, ki jo je potrebno nenehno preverjati in nadgrajevati, lahko banka pomembno vpliva na svoj poslovni rezultat. Pri tem je z vidika investitorjev pomembno, da jim v zameno za občasne visoke donose, ki se lahko kaj kmalu obrnejo v negativno smer, zagotavlja stabilne poslovne rezultate ter posledično stabilen donos na vložen kapital. Hkrati poslovna banka s takšnim poslovanjem varčevalcem daje pozitiven signal, da je stabilna in zaupanja vredna institucija.
Ključne besede: tržno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje, pozicijsko tveganje, tvegana vrednost, limitni sistem, izvedeni finančni instrumenti, obračunavanje varovanja pred tveganji, odprta devizna pozicija, obrestni razmik, neto likvidna aktiva. opcija, dogovor o terminski obrestni meri, obrestna zamenjava, terminska pogodba, regresijska analiza, beta, trajanje, model vrednotenja dolgoročnih naložb
Objavljeno: 06.12.2013; Ogledov: 1580; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
DAVČNE IMPLIKACIJE DOLŽNIŠKEGA FINANCIRANJA Z VIDIKA SLOVENSKE DAVČNE ZAKONODAJE V PRIMERJAVI Z NEKATERIMI DRŽAVAMI EU
Gašper Marc, 2011, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je prikazati z davčnega vidika prednosti dolžniškega financiranja pred lastniškim financiranjem. Dolžniško financiranje pomeni izposojo denarja iz zunanjih virov z obveznostjo plačila glavnice in obresti po dogovorjeni stopnji. Čeprav imajo omenjeni pogoji izposoje negativen prizvok, se podjetja največkrat odločajo za financiranje svojega poslovanja z dolžniškim financiranjem, kljub temu da bodo v svoji bilanci stanja izkazovala dolg. V finančni terminologiji je financiranje z dolgom največkrat omenjeno kot financiranje z vzvodom (leverage v ZDA in gearing v VB) . Financiranje z dolgom pomeni največkrat izposoja finančnih sredstev v banki, toda zaradi davčnih ugodnosti je lahko to tudi izposoja pri povezanih osebah (matični družbi, družina itd.). Medtem ko pri lastniškem financiranju gre za vlaganje finančnih sredstev iz notranjih virov oziroma vlaganje finančnih sredstev s strani lastnikov.Glavna prednost dolžniškega financiranja z davčnega zornega kota je, da so obresti kot strošek dolžniškega financiranja odbitna postavka za davčne namene, medtem ko dividende kot strošek lastniškega kapitala niso. Podjetja lahko dolg uporabijo kot davčni ščit (obrestni davčni ščit), in to zaradi obresti, ki za davčne namene pomenijo davčno priznan odhodek. Tako lahko dolg pomeni davčni ščit, ker zmanjšuje davčno osnovo. Vrednost davčnega ščita pa je odvisna od davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb pri posojilojemalcu (višja bo davčna stopnja, večja bo vrednost davčnega ščita).
Ključne besede: Lastniško financiranje, dolžniško financiranje, davčni vidik financiranja, transferne cene, povezane osebe, tanka kapitalizacija, obrestni davčni ščit, davek po odbitku, mednarodne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja (KIDO), prednosti in slabosti dolžniškega financiranja.
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 2793; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (775,42 KB)

5.
OBRESTNA MERA - VRSTE IN FUNKCIJE
Jadranka Bencek, 2010, diplomsko delo

Opis: Bistvo današnjega sveta je, da živimo v času, ko ljudje pri uresničevanju svojih ciljev potrebujemo pomoč. Po pomoč pa se najraje zatekamo k institucijam kot je banka. Eni z namenom da bi presežek denarja, katerega v določenem trenutku ne potrebujejo, naložili v bankah, zato, da bi si lahko ob določeni obrestni meri v prihodnosti privoščili več za svoj denar. Na drugi strani pa so ljudje, ki si nekaj zelo močno želijo (stanovanje, avto, dopust…) in si tega s svojimi dohodki ne morejo privoščiti in se zato zatečejo k bankam. Te so jim ta denar pripravljene posoditi, ob pogojih plačila obrestne mere. Obrestne mere torej vplivajo na naše odločitve tako v privatnem kot tudi v poslovnem življenju, ter so kazalec nekega splošnega gospodarskega stanja v državi. Velikokrat smo poudarili, da zaradi pomanjkanja znanja lahko pride do občutka prevare, zato se ob poznavanju osnovnih pojmov, s katerimi se srečujemo pri obrestni meri, počutimo veliko varneje. Prebiranje različne literature na področju obrestnih mer, omogoča da si kot bralci razširimo besedni zaklad na področju obrestnega računa, da se naučimo razlikovati osnovne metode obrestnega računa in načinov za ohranjanje nedotaknjene realne vrednosti glavnice. Pomembno je tudi, da nas nepoznavanje bančnega žargona ne bo več postavilo v položaj, ko si zaradi slabega obvladovanja »slovarčka« ne bomo upali niti vprašati za podrobnejša pojasnila in da bomo lažje prepoznali skrite pasti.
Ključne besede: Ključne besede: obresti, teorija obrestnih mer, sedanja vrednost, donosnost do dospetja, navadni obrestni račun, obrestnoobrestni račun, hranilna vloga, depozit, tekoči račun, kredit
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 3419; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Računanje kreditov
Maja Vučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati računanje kreditov in uporabnost matematičnih orodij pri računanju le-teh. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so podane splošne lastnosti zaporedij, aritmetično in geometrijsko zaporedje. Nadalje so predstavljene lastnosti vrst. V drugem delu sledi opredelitev pojmov, povezanih z računanjem kreditov (obresti, obrestna mera, obrestni račun). Poudarek je na izdelavi amortizacijskih oziroma odplačilnih načrtov. Upoštevali smo obe možnosti odplačevanja kredita: anuitetni in obročni način. V zadnjem delu smo predstavili praktični primer računanja kreditov. Izdelali smo odplačilni načrt za najeti kredit: izbrali smo vrsto kredita in znesek kredita, določili mesečno anuiteto in izbrali ustrezno obrestno mero. Za posamezno kapitalizacijsko obdobje smo nato izračunali obresti, razdolžnine in ostanke dolgov. Izračune smo primerjali z informativnim izračunom odplačilnega načrta, ki smo ga naredili na spletnih staneh NKBM. Za konec smo na primeru dveh izbranih bank (NLB in NKBM) naredili primerjavo informativnih izračunov za stanovanjski kredit. Določili smo znesek kredita in odplačilno dobo. Zanimala nas je mesečna anuiteta, ki bi jo morali plačevati ob najemu izbranega kredita.
Ključne besede: Zaporedja, aritmetično zaporedje, geometrijsko zaporedje, obrestni račun, kredit, amortizacijski načrt.
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 3859; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (415,01 KB)

7.
OBVLADOVANJE OBRESTNEGA TVEGANJA S POMOČJO IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Cirila Vidovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Zaščita pred tveganjem je investicija, katere namen je zmanjšanje oziroma izločitev tveganja iz osnovne investicije. Hedgarji uporabljajo obrestne derivate za zmanjševanje tveganja potencialnih izgub, ki izhajajo iz prihodnjih premikov tržnih spremenljivk. Finančna in nefinačna podjetja bi se lahko s podrobnim poznavanjem svojega poslovanja in poslovanja okolja pred neugodnimi posledicami tveganja ubranila s pravilnim pristopom k obvladovanju tveganj in se izognila posledicam propada podjetja. Tržno tveganje je tveganje potencialne izgube na odprtih pozicijah zaradi neugodnih tržnih sprememb. Del tržnega tveganja je obrestno tveganje, ki ga sestavljajo: bazično tveganje, tveganje premika krivulje donosnosti in tveganje ravni obrestne mere. Obrestni izvedeni finančni instrumenti so instrumenti, pri katerih se na osnovi osnovnega instrumenta in ravni obrestne mere plača oziroma prejme določna vsota denarja. Obrestni derivati predstavljajo daleč največji delež na trgu izvedenih finančnih instrumentov.
Ključne besede: obvladovanje obrestnega tveganja, izvedeni finančni instrumenti, zamenjava obrestnih mer, dogovor o terminski obrestni meri, terminska pogodba na obrestno mero, opcija na zamenjavo obrestnih mer
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 2995; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (516,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici