Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ogljični odtis je postal ključno merilo za prispevek organizacij k boju proti podnebnim spremembam. Stavbni fond, ki vključuje različne vrste stavb, je prepoznan kot sektor z največjim potencialom za prihranke energije. Nastanitve imajo med vsemi oblikami turističnih aktivnosti največji potencial za najhitrejše spremembe pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. Slovenija v Strategiji razvoja slovenskega turizma prepoznava potrebo po zmanjšanju emisij, ki jih povzroča turizem, in sicer z uvajanjem bolj trajnostnih pristopov. Trije scenariji razvoja turizma nakazujejo različne poti, pri čemer je izpostavljeno, da so nastanitve ključne za hitrejše zmanjšanje ogljičnega odtisa. Predlagami ukrepi so investicije v bolj energetsko učinkovito opremo stavb, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti in ozaveščanje zaposlenih ter gostov o pomenu zmanjšanja ogljičnega odtisa ter drugi. Pri tem je pomembno spremljanje ogljičnega odtisa na ravni ponudnika, na ravni opreme stavb ter spremljanje porabe energije na ravni posameznika. Pomembno je, da se vsak deležnik zaveda svoje vloge pri zmanjševanju ogljičnega odtisa ter se sprejmejo ustrezni ukrepi na vseh nivojih. To lahko vodi v bolj trajnostno in okolju prijazno turistično dejavnost, ki prispeva k ohranjanju okolja za prihodnje generacije.
Ključne besede: nastanitve, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, stavni fond, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (552,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu je obravnavan koncept energetske skupnosti s sončno elektrarno kot trajnosten model samooskrbe, spodbujanja energetske neodvisnosti in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Pojasnjeni so osnovni pojmi, vrste skupnosti, njihove prednosti in slabosti ter primeri iz Slovenije. Obravnavana je povezava med nihanjem borznih cen električne energije, finančnimi prihranki sončne elektrarne in pregled slovenske zakonodajne podlage energetskih skupnosti. V nadaljevanju so pojasnjeni okoljski, ekonomski in družbeni vidiki ter glavni izzivi skupnosti. Raziskovalni del zajema samooskrbno skupnost v Budanjah s podrobno analizo prihrankov izbranega člana skupnosti in primerjavo glede na pričakovane prihranke.
Ključne besede: energetska skupnost, sončna elektrarna, samooskrba, obnovljivi viri energije, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo možnost trajnostne proizvodnje sintetičnega metanola iz ogljikovega dioksida in vodika, pridobljenega z elektrolizo vode z uporabo obnovljivih virov energije. Cilj naloge je bil s pomočjo programskega paketa Aspen Plus razviti računalniški model procesa sinteze metanola ter analizirati vpliv ključnih obratovalnih parametrov na učinkovitost procesa. V teoretičnem delu so predstavljeni viri in metode pridobivanja vodika, možnost zajemanja CO2 ter lastnosti, proizvodnja, uporaba in shranjevanje metanola kot alternativnega goriva in nosilca energije. V eksperimentalnem delu smo zasnovali procesno shemo, ki vključuje kompresijo reaktantov, sintezo produktov v reaktorju, fazno ločevanje ter čiščenje končnega produkta. Rezultati računalniške simulacije kažejo vpliv temperature in tlaka na konverzijo CO2 in selektivnost do metanola. Občutljivostna analiza je potrdila, da je vrednost refluksnega razmerja in tlaka ključnega pomena za izboljšanje izkoristka in čistosti končnega produkta. Ugotovili smo, da je računalniška simulacija uporabno orodje za predhodno vrednotenje rezultatov trajnostnih kemijskih procesov ter da je proizvodnja metanola iz obnovljivih virov energetsko in okoljsko smiselna alternativa klasični proizvodnji. Proizvodnja metanola iz obnovljivih virov energije predstavlja pomemben korak k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in razogljičenju industrije. Takšni procesi omogočajo učinkovito izrabo presežkov električne energije iz obnovljivih virov in prispevajo k razvoju krožnega gospodarstva ter energetski neodvisnosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sinteza metanola, hidrogeniranje CO2, Aspen Plus, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 15.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava civilnopravne in javnopravne vidike postavitve sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer so skozi analizo relevantnih zakonskih pravil ter mnenj pravnih strokovnjakov predstavljene pravne podlage za njihovo umeščanje v prostor, pravnih institutih, ki omogočajo njihovo postavitev na tujih nepremičninah, ter zakonodajnih ukrepih za hitrejše umeščanje elektrarn v okolje. V posameznih poglavjih je predstavljena klasifikacija sončnih in vetrnih elektrarn in analizirane možnosti obravnave elektrarn kot sestavine, pritikline ali samostojne premičnine. Predstavljeni so tudi stvarnopravno in obligacijsko pravni instituti, na podlagi katerih se lahko elektrarne postavijo na tujih nepremičninah, s poudarkom na služnostih, stavbni pravici ter zakupni pogodbi. Delo se dotika tudi vprašanj zavarovanja terjatev s sončnimi in vetrnimi elektrarnami ter pravne posledice odsvojitve in obremenitve nepremičnin, na kateri so tovrstne naprave postavljene. Posebna pozornost je namenjena zakonodajnim okvirjem, s katerimi se želi doseči bolj trajnostna prihodnost in razvoj uporabe obnovljivih virov energije, s čimer bi se doseglo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V delu je analiziran nacionalni energetski in podnebni načrt, v luči katerega je bila sprejeta nova zakonodaja, s katero se želi spodbuditi gradnjo elektrarn in v tej zvezi določa prednostna območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra, omogoča postavitev elektrarn na območju neizkoriščenega potenciala in celo obvezno namestitev elektrarn na novogradnjah, prizidkih in rekonstrukcijah parkirišč ali stavb, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.000 m2 oziroma na obstoječih objektih in parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.700 m2. Magistrsko delo se zaključuje v sklepu, v katerem so povzete ključne ugotovitve in poudarjene pomanjkljivosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, fotonapetostne naprave, vetrne elektrarne, stavbna pravica, neprava stvarna služnost, zakupna pogodba, sestavina, pritiklina
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na razvoj in uporabo naprednih modelov za učinkovito integracijo različnih obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna in geotermalna energija, v obstoječa pametna energetska omrežja. Cilj naloge je raziskati strategije za upravljanje, shranjevanje in distribucijo energije, optimizacijo obremenitve in odziva na povpraševanje ter poiskati načine za izboljšanje zanesljivosti in stabilnosti omrežja s pomočjo inovativnih tehnologij in naprednih analitičnih metod. Da bi dosegli optimalno izrabo virov, zmanjšanje stroškov in zmanjšanje vpliva na okolje, je ključnega pomena uporaba naprednih tehnik modeliranja in optimizacije. Integracija obnovljivih virov energije v pametna omrežja povečuje učinkovitost oskrbe z energijo, zanesljivost in trajnost. Napredno modeliranje uporablja različne matematične in računalniške modele za simulacijo in analizo delovanja energetskih sistemov, medtem ko optimizacija uporablja različne algoritme za prepoznavanje rešitev na podlagi ciljev, kot sta zmanjšanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, pametno omrežje, energetsko omrežje, optimizacija, integracija, napredno modeliranje
Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (4,05 MB)