| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Proizvodnja biogoriv s procesom torefikacije in njihov vpliv na okolje : doktorska disertacija
Maja Ivanovski, 2024, doktorska disertacija

Opis: Skozi zgodovino se je ves svet ukvarjal s pridobivanjem energije in njeno oskrbo ter posledično razvojem goriv. Zaradi postopnega izčrpavanja zalog fosilnih goriv, tehnološkega napredka in vse večjih okoljskih vprašanj so začela prihajati v ospredje alternativna goriva, ki jih je mogoče črpati na bolj učinkovit in trajnosten način. Energija iz biomase danes predstavlja enega bolj obetavnih obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji, eni najmanjših držav v Evropi. Med obstoječimi tehnologijami za izboljšanje kakovosti biomase predstavlja proces torefikacije odpadne biomase ambiciozno tehniko predhodne obdelave biomateriala, ki lahko bistveno izboljša lastnosti surove biomase tako, da dobimo ekološko in energetsko sprejemljivejši energent. Toreficirana oz. termično obdelana biomasa je hidrofobna, odporna na biorazgradnjo in primerna za skladiščenje. Pomembna prednost toreficirane biomase je tudi v tem, da ima manjšo žilavost od lesa, kar omogoča lažje mletje in aplikacijo tega biomateriala v industrijske namene. Čeprav so prednosti uporabe toreficirane biomase na svetovni ravni že raziskane in priznane, torefikacija v Sloveniji še ni poznana. V nadaljevanju doktorska disertacija obravnava proces torefikacije odpadne biomase tipične v Sloveniji z namenom proizvesti trdno biogorivo, ki ima višjo kurilno vrednost kot surova biomasa in je tudi hidrofobno: energetska rastlina miskantus (M), ostanek hmelja po žetvi (H), odpadni mešani (MWW) in hrastov les (OWW), odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav (SS), mešane komunalne odpadke (MSW) in njihove mešanice. Torefikacija odpadne lignocelulozne in ne-lignocelulozne biomase je potekala v temperaturnem območju med 200 °C in 300 °C, v inertni ali pol-inertni atmosferi, od nekaj minut do nekaj ur. Na surovih in termično obdelanih biomaterialih so bile izvedene standardne fizikalno-kemijske analize, s katerimi je bila raziskovana odpadna biomasa kvantitativno in kvalitativno ovrednotena (proksimativna in elementna analiza, masni in energijski izplen, faktor izboljšav kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije itd.). Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA in DTG) pa je bila določena termična razgradnja surovih in obdelanih biomaterialov. Pridobljeni podatki so bili analizirani z dvema kinetičnima modeloma: Friedman (FR) in Kissinger-Akahira-Sunose (KAS). Na koncu je bila še izračunana energetska donosnost procesa torefikacije, določene so bile emisije toplogrednih plinov (TGP) in določeni so bili plini, ki se sprostijo med procesom. Ugotovljeno je bilo naslednje: z naraščajočo temperaturo in/ali daljšanjem procesa torefikacije se masni in energetski izpleni vseh raziskovanih vzorcev nižajo, kurilne vrednosti (HHV) se višajo. Delež kisika v vzorcih se zmanjša, prav tako se zniža delež hlapljivih komponent, medtem ko se deleži ogljika in fiksnega ogljika zvišajo. Prav tako se delež lignina v lignoceluloznih vzorcih viša z višanjem temperature, deleža celuloze in hemiceluloze pa se nižata. Temperatura torefikacije ima večji vpliv na proces kot čas torefikacije, pri čemer je optimalna temperatura procesa pri približno 260 °C. To je bilo potrjeno tudi z indeksom stopnje (TSI) torefikacije in EMCI indeksom. Nadalje je FTIR analiza pokazala, da imajo tako surovi kot termično obdelani vzorci funkcionalne skupine tipične za lignocelulozne in ne-lignocelulozne vzorce. Termogravimetrična analiza je pokazala, da se večina obravnavanih vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 550 °C. Med samo torefikacijo pa se je sprostilo največ CO2 plina. Obravnavi vzorci odpadne biomase se na podlagi dobljenih rezultatov lahko uporabijo kot možno alternativno biogorivo. Več raziskav in analiz na tem področju je še potrebnih.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, torefikacija, odpadna biomasa, kurilna vrednost, emisije TGP
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (35,92 MB)

2.
Določanje energetske učinkovitosti malih sončnih elektrarn glede na uveljavitev eu direktiv : diplomsko delo
Jona Šalabalija, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je narejen pregled nad trenutno in prihajajočo zakonodajo na področju malih sončnih elektrarn. Narejen je pregled porabe in proizvodnje električne energije v različnih scenarijih in njena analiza, ter možnosti optimizacije porabe električne energije v gospodinjstvih.
Ključne besede: sončna elektrarna, baterijski hranilnik, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 296; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (19,17 MB)

3.
Sončna energija - prožnost in odpornost energetske oskrbe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Jerneja Peterlin, 2023, diplomsko delo

Opis: Trend dandanes na področju obnovljivih virov predstavljajo sončne elektrarne, katere lahko posameznikom prinesejo številne prednosti. Prvotna prednost, zaradi katere se ljudje odločajo zanje, je proizvodnja električne energije, ki omogoča samooskrbo gospodinjstva in zmanjšanje stroškov električne energije. Tehnično dovršen način vpeljave tovrstnega sistema lahko pokrije lastno rabo ali celo ustvari viške energije. V primerih viškov energije poznamo različne načine hranjenja oz. poslovanja z njimi. Razvit sistem hranilnikov in platforme izbranih podjetjih omogočajo posameznikom popolno samooskrbo z električno energijo. Tehnologija na področju fotovoltaike je že tako zelo razvita in ponuja posameznikom, da z različnimi komponentami ustvarijo maksimalno možno proizvedeno električno energijo. Torej z vidika ekonomičnosti je tovrstni sistem smiseln za vpeljavo v gospodinjstvo. Prav pa bi bilo, da bi se več ljudi posluževalo hranjenja presežkov energije z načinom vpeljave baterijskih hranilnikov. Ti namreč omogočajo samozadostnost gospodinjstva in praktično neodvisnost od omrežja. V praksi se ljudje najpogosteje poslužujejo samooskrbe z načinom net meteringa. Ta je zelo pogost, saj lahko viške energije sprostijo v omrežje, kadar pa ne ustvarijo zadosti energije za svoje potrebe, enostavno koristijo energijo iz omrežja. Prav tako pogost način prakse predstavlja prenos viškov na drugo lokacijo oziroma na odjemalca na drugem naslovu. Zaključimo lahko, da je trajnostna naložba v način oskrbe z obnovljivimi viri smiselna, saj lahko ob pravilni uporabi gospodinjstvu prinese številne prednosti.
Ključne besede: sončna elektrarna, fotovoltaika, viški energije, obnovljivi viri energije, trajnostna energija, samooskrba, hranilnik električne energije
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Izraba plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje v sklopu Zdravstvenega doma Domžale : diplomsko delo
Matija Matičič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo različne možnosti izrabe plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo STV na primeru zdravstvenega doma. Za zagotovitev potrebne energetske oskrbe smo določili predvideno rabo energije za obstoječo stavbo ter za predvideno širitev. Predstavili smo tehnične rešitve za izkoriščanje podzemne vode, izkoriščanje toplote v sklopu gradbenih konstrukcij podzemne garaže in izkoriščanje z geosondami. Ugotovili smo, da bi lahko energetske potrebe pokrili s toplotnimi črpalkami, za rezervo in pokrivanje v času nižjih temperatur pa bi uporabili obstoječi kotel. S tem bi pomembno vplivali na povečanje deleža OVE in zmanjšanje emisij TGP v lokalnem okolju.
Ključne besede: plitva geotermalna energija, toplotna črpalka, zdravstveni dom, energetska oskrba, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

5.
Mala hidroelektrarna kot dopolnilna dejavnost na kmetiji : diplomsko delo
Matevž Orter, 2023, diplomsko delo

Opis: Na gorsko višinski kmetiji Gosak imamo malo hidroelektrarno, ki je dopolnilna dejavnost in je registrirana kot proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira. Dopolnilna dejavnost v našem primeru pozitivno vpliva na ekonomsko stanje kmetije. Turbina je bila dotrajana in zastarela. Zaradi dobrih razmer na trgu, in ker je tehnika in tehnologija napredovala, smo se odločili, da gremo v korak s časom, elektrarno posodobimo ter postavimo na novo. Sodobna tehnologija in novejši materiali so omogočili, da smo lahko povečali tudi proizvodno moč. V diplomskem delu so na kratko opisani obnovljivi viri energije v Sloveniji in opisan postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predstavljeni so vsi deli male hidroelektrarne in stroški obnove. Pri ekonomskem delu naloge je analizirana ocena investicije. Za ekonomsko analizo je uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov, za oceno investicije pa Cost Benefit analiza (CBA). Pri finančni analizi imamo ISD 5,5 %. Doba povratka je v 4 letu, pri katerem NSV znaša 7.541,76 €. Računali smo tudi z najvišjo obrestno mero, ki je 7,93 %. V tem primeru je NSV 25,71 €. Ker doba povratka ostane enaka, torej v 4 letu, smo obe v začetku postavljeni hipotezi v delu tudi potrdili.
Ključne besede: mala hidroelektrarna, dopolnilna dejavnost, hidroenergetski potencial, obnovljivi viri energije, ocena investicije.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
Uporaba visokotemperaturne toplotne črpalke za daljinsko ogrevanje hiš : magistrsko delo
Ana Hrlec, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je prikazati primer daljinskega ogrevanja petih počitniških hiš, ki se ogrevajo s pomočjo geotermalne visokotemperaturne toplotne črpalke. Najprej je predstavljen obravnavani objekt in njegove toplotne izgube, ki so določene s pomočjo programa Knauf Insulation Energija 2014. Na podlagi teh je predpostavljeno, da imajo vse hiše v sistemu daljinskega ogrevanja enake toplotne potrebe. Skladno s tem je izbrana visokotemperaturna toplotna črpalka. Magistrsko delo se zaključi s preračunom investicijskih stroškov in pridobitve nepovratnih sredstev EKO sklada.
Ključne besede: visokotemperaturna toplotna črpalka, daljinsko ogrevanje, toplotne izgube, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 27.07.2023; Ogledov: 625; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (17,21 MB)

7.
Sedanjost in prihodnost energetske izrabe jedrske tehnologije v članicah EU in svetu : diplomsko delo
Jure Cukjati, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili trenutno stanje energetske izrabe jedrske energije ter skušali ugotoviti njen pomen in smer razvoja v prihodnosti. Na začetku smo predstavili današnjo rabo jedrske energije, kakšno vlogo pri tem igra uran kot energent, in prikazali pregled stanja jedrskih elektrarn na svetu. V nadaljevanju je predstavljena prihodnost jedrske energije, kako so na njeno rabo vplivale pretekle jedrske nesreče in problematika radioaktivnih odpadkov. V zaključnem delu diplomske naloge smo raziskali možne smeri razvoja jedrskih tehnologij v energetski izrabi ter na podlagi zbranih dejstev v zaključku predstavili pomen jedrske energije pri ohranjanju stabilnega energetskega sistema in čistega planeta.
Ključne besede: jedrska elektrarna, uran, fuzija, obnovljivi viri energije, proizvodnja električne energije
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 513; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

8.
Problematika vključevanja malih proizvajalcev električne energije v slovensko omrežje
Rok Španring, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podaja širok pregled uvajanja različnih obnovljivih virov energije v mešanico proizvodnje električne energije ter problematiko uvajanja obnovljivih virov energije v obstoječe elektroenergetsko omrežje. V diplomskem delu so opisane tehnologije obnovljivih virov energije, potrebne za zadovoljitev potreb elektroenergetskega omrežja. Podani so predlogi za izboljšave elektroenergetskega omrežja, predlogi za Slovenijo glede izkoriščanja obnovljivih virov energije ter opis problematike pridobivanja najrazličnejših kovin/mineralov, potrebnih v tehnologijah obnovljivih virov energije.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, elektroenergetsko omrežje, pametno elektroenergetsko omrežje, sistemi shranjevanja električne energije, minerali in kovine v obnovljivih virih energije
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 465; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

9.
Položaj in opredelitev obnovljivih virov energije v pravu Evropske unije : magistrsko delo
Tina Ušaj, 2023, magistrsko delo

Opis: OVE so zelo pomembni za našo prihodnost, saj so neomejeni, se neprestano obnavljajo in imajo manjši vpliv na okolje kot pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv. Z obnovljivimi viri se želi nadomestiti neobnovljive vire - fosilna goriva, ki imajo veliko negativnih učinkov. Obnovljivi viri, ki so opredeljeni v različnih uredbah in direktivah, v EU najpomembnejši Direktivi 2018/2001, zajemajo sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina. V definicije OVE v različnih evropskih pravnih aktih ves čas spadajo podobni viri energije in se definicija veliko ne spreminja, medtem ko globalni primerjalno pravni vidik razkrije precej neenotno definiranje obnovljivih virov. Onesnaževanje narave oziroma okolja in podnebne spremembe sta že dolgotrajni problem, zato se sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, da bi se to v čim večji meri ublažilo. V ta namen sta bila na globalni mednarodnopravni ravni med drugim sprejeta Kjotski protokol in Pariški sporazum. PDEU kot temeljna pogodba ustavnega prava EU vključuje tudi določbe glede OVE. EU sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, saj želi s pomočjo OVE doseči cilje, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 dosegla 45 % deleža OVE. OVE so iz tega vidika zelo pomembni, saj nam pomagajo doseči takšne cilje. V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se želi doseči cilj v EU, da do leta 2030 zmanjšamo neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi s stanjem neto emisij iz leta 1990. Sicer se EU ves čas na področju energetike srečuje z različnimi vprašanji, kot so na primer odvisnost EU od uvoza, visokih nestabilnih cen energije, z vprašanji razogljičenja ter vedno večjimi vplivi na okolje. To se je sedaj zelo pokazalo, kot odraz vojne med Rusijo in Ukrajino. Ugotovili smo namreč, da smo z nabavo fosilnih goriv zelo odvisni od Rusije. Zaradi trenutne situacije je EU stopila skupaj in začela iskati hitre rešitve, da bi postali v čim večji meri samostojni in da bi začeli reševati podnebno krizo. V okviru tega se je sprejel »REPowerEU« načrt, ki zaradi preoblikovanja energetskega trga spodbuja in še v večji meri uvaja OVE. Trenutne razmere so pripeljale do situacije, zaradi katere se bo lahko oblikovala nova definicija OVE. EK je v okviru Uredbe 2020/852 pristojna, da lahko sprejema delegirane akte. Leta 2021 je EK sprejela Delegirano uredbo 2021/2139 ter zaradi sprememb in dopolnitev, je leta 2022 bila sprejeta Delegirana uredba 2022/1214, ki spreminja prejšnjo Delegirano uredbo 2021/2139. Nova uredba v taksonomijo EU, torej v sistem razvrščanja v posamezne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem kot prehodni dejavnosti uvršča tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. EK meni, da jedrska energija pripomore k razogljičenju in da zemeljski plin v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi tudi onesnažuje v manjši meri. Pričakuje se, da bi s tem lahko dosegli cilje in postali podnebno nevtralni do leta 2050, vendar je v tej zvezi še precej neznank in negotovosti. Kot pričakovano so se na prej navedeno odločitev DČ glede uporabe jedrske energije odzvale z različnimi mnenji. Avstrija je že vložila tožbo, da bi se delegirani akt razveljavil. Slovenija kot DČ EU sprejema v svoj pravni sistem vse pravne akte EU. Na področju energetike je tudi Slovenija morala narediti korak naprej in vključiti večjo uporabo OVE. Najpomembnejši zakon trenutno v veljavi je ZSROVE, ki ureja OVE v Sloveniji. Tudi pri nas imamo podobno definicijo, kot je opredeljena s pravom EU, prav tako pa tudi pri nas OVE odpirajo nekatera politična in pravna vprašanja, na katere ni enostavnih odgovorov v smislu črno-belo.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, čista energija, razogljičenje, taksonomija EU, trajnost, delegirani akti, jedrska energija in zemeljski plin, zeleni prehod, prehodne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

10.
Energetska analiza količine vodika potrebnega za osebna vozila v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Anja Majerič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opravili analizo trenutnega stanja proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji in analizo potenciala zelenih virov energije. Za potrebe preračuna količine vodika, ki bi ga potrebovali za vsa osebna vozila smo pregledali obstoječo ponudbo proizvajalcev vozil na vodikove gorivne celice za leto 2021 in jih na kratko opisali. Izračunali smo količino emisij CO2, ki jih proizvedejo osebna vozila na bencin in dizel ter količino energije, ki jo porabijo med delovanjem.
Ključne besede: vodik, obnovljivi viri energije, proizvodnja vodika, vodikove gorivne celice, promet
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 786; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 7.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici