1. Eksperimentalna in numerična analiza karakteristik modela vetrne turbineTomislav Čavrgov, 2021, magistrsko delo Opis: Obnovljivi viri energije danes vse boljpridobivajo na pomenu, da bi dobili čisto energijo, ki je vsak dan potrebujemo vedno več. V okviru magistrske naloge je bila oblikovana in izdelana vetrna turbina, ki je bila eksperimentalno preizkušena v laboratoriju.Izvedena je tudi bila numerična analiza in primerjani rezultati obeh analiz.Rezultati primerjave kažejo zadovoljivo ujemanje obeh karakteristik v kvalitativnem in kvantitativnem smislu.
Ključne besede: mehanika tekočin, obnovljivi viri energije, računalniška dinamika tekočin, vetrna turbina, vetrna energija
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,00 MB) |
2. Energetska alternativa razogljičenja energetskega sektorja proizvodnje električne energije Republike SlovenijeMatjaž Cepuš, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pregled in analizo uradnih listin Pariškega podnebnega sporazuma, celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije, listin podjetij ELES, Borzen in Agencije za energijo ter listin za izgradnjo Jedrske elektrarne Krško in daljnovoda z Madžarsko. V prvem delu diplomskega dela sta predstavljeni listini Pariškega podnebnega sporazuma in celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije, ki opredeljujeta smernice, cilje in ukrepe na področju energetske unije. Ti analizi sta pomembni za določitev alternativ proizvodnje električne energije, če zaprejo Termoelektrarno Šoštanj. Sledi analiza treh alternativ zagotavljanja električne energije z zmanjšanim ogljičnim odtisom: izgradnje nove Jedrske elektrarne Krško, zakup električne energije na tujih trgih in izgradnja novih proizvodnih kapacitet obnovljivih virov energije. Najustreznejša alternativa zaprtja Termoelektrarne Šoštanj je izgradnja nove Jedrske elektrarne Krško zaradi najboljše energetske, okoljske in ekonomske upravičenosti. V osmem poglavju analiziramo ekonomske primerjave proizvodnje električne energije s programskim orodjem RETScreen.
Ključne besede: zeleni dogovor, dekarbonizacija, TGP, termoelektrarana, nuklerana elektrna, meddržavna povezava/interkonekcija in obnovljivi viri energije.
Objavljeno: 24.08.2021; Ogledov: 286; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,13 MB) |
3. Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženjeLev Mijoč, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ.
V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Ključne besede: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 173; Prenosov: 28
Celotno besedilo (4,84 MB) |
4. Tehnično - ekonomska analiza izgradnje sončne elektrarne na stavbah energetike mariborMatija Meden, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja tehnološki in ekonomski vidik izgradnje sončne elektrarne na funkcionalnih površinah podjetja. V našem konkretnem primeru na parkirišču in skladišču podjetja Energetika Maribor. Sončna elektrarna bo namenjena samooskrbi oziroma zmanjšanju stroška električne energije v podjetju in uvajanju OVE. V delu so analizirane različne variante postavitve sončnih modulov s pomočjo programskega paketa PV*Sol, zakonodajna izhodišča in zakonodajni modeli, ki jih je treba upoštevati pred izgradnjo in ekonomska analiza, ter predstavitev rezultatov in poročilo o najdonosnejši opciji.
Ključne besede: Fotovoltaika, obnovljivi viri energije, sončna energija, samozadostnost, subvencije, ekonomika pridobivanja energije s fotovoltaiko
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 0 |
5. Pregled zgodovine razvoja izrabe sončne energije za proizvodnjo toplote in pregled njene uporabe po evropiGašper Koželnik, 2020, diplomsko delo Opis: Živimo v času, ko je skrb za okolje ključnega pomena za naš obstoj, zato sem se odločil raziskati, kakšen pomen ima za nas sončna energija, ki predstavlja enega glavnih obnovljivih virov energije. V diplomskem delu je predstavljen literaturni pregled zgodovine razvoja izrabe sončne energije, pri katerem je bilo ugotovljeno, da sta sonce in sončna energija že v preteklosti predstavljala pomembno vlogo. Namen dela je bil primerjati proizvodnjo sončne toplotne energije med evropskimi državami in njeno uporabnost. Ugotovljeno je bilo, da je v zadnjih letih opažen velik napredek pri proizvodnji in izrabi sončne energije ter da ima sončna energija še zelo velik potencial, ki ga bi lahko v prihodnosti še zelo dobro izkoriščali, saj je sonce trajen vir energije in na voljo vsakomur. Ključnega pomena pa je tudi, da je sončna energija okolju prijazna.
Ključne besede: sončna energija, sončna toplotna energija, obnovljivi viri energije, zgodovina sončne energije
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 478; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,71 MB) |
6. Razvoj odločitvenega modela za izbiro mikro sončne elektrarne v gospodinjstvihBoris Čižman, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo aktualno področje obnovljivih virov energije (OVE) za pridobivanje električne energije, to je sončno sevanje. Glavni problem pri namestitvi sončne elektrarne je optimalna izbira in načrtovanje mikro sončne elektrarne (MSE) glede na različno porabo električne energije v posameznem gospodinjstvu v povezavi z geografsko lokacijo, lego objekta v prostoru in konstrukcijo stavbe. Poleg običajnih porabnikov električne energije imamo lahko v gospodinjstvu tudi druge porabnike, kot so električna vozila (EV) in toplotne črpalke (TČ) ali kaj tretjega. V magistrskem delu smo se osredotočili na poglobljeno analizo samega koncepta sončne elektrarne in predstavili pripadajočo programsko opremo in ustrezne podatke, ki so bili potem podlaga za ekonomsko-tehnični model. V nadaljevanju smo predstavili razvoj ekonomsko-tehničnega odločitvenega modela. Rezultati temeljijo na konkretnih izračunih upravičenosti nabave MSE v gospodinjstvu glede na vračilo investicije v okviru omejitev (največja dovoljena moč elektrarne, mikro lokacija, pozicija sončne elektrarne na objektu). Posplošen ekonomsko-tehnični odločitveni model omogoča bodočim uporabnikom – investitorjem optimalno izbiro MSE in vključuje tudi možnost investicije v EV in TČ. Predstavljene pa so tudi nadaljnje možnosti razvoja in ustrezna priporočila.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, mikro sončna elektrarna, fotovoltaika, odločitveni model, neto meritev, informacijski sistemi
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 265; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,42 MB) |
7. Ocena solarnega potenciala občine slovenska bistrica in etični vidiki rabe sončne energijeŠpela Arzenšek, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Ocena solarnega potenciala občine Slovenska Bistrica in etični vidiki rabe sončne energije smo se posvetili področju energetike. Zavedamo se, da smo v življenju v veliki meri odvisni od energije, ki jo lahko pridobivamo iz različnih virov. Ker nas strokovnjaki iz leta v leto bolj opozarjajo na negativne posledice rabe neobnovljivih virov (premog, nafta, zemeljski plin), smo primorani iskati nove načine in vire, ki nam bodo tudi v prihodnje omogočali oskrbo z energijo. Alternativno možnost na tem področju predstavljajo obnovljivi viri energije (voda, veter, biomasa, sonce), ki naj bi povzročali manj škode v okolju. Namen magistrskega dela je podati oceno solarnega potenciala za občino Slovenska Bistrica, na podlagi katere bi se občina Slovenska Bistrica lahko ravnala pri nadaljnji pripravi razvojnih načrtov na področju energetske oskrbe.
Z geografskega vidika smo se pri ustvarjanju magistrskega dela poslužili deskriptivne in komparativne metode. Z omenjenima pristopoma smo predstavili obravnavano območje, obnovljive vire energije in njihov vpliv na okolje. Z metodo klasifikacije smo poskušali definirati pojem solarnega potenciala, z metodo kompilacije pa smo ob lastnih ugotovitvah povzeli tudi spoznanja, stališča in sklepe drugih avtorjev, ki so v preteklosti že obravnavali izbrano tematiko. V empiričnem delu smo izdelali natančen model površja občine Slovenska Bistrica, identificirali primerne površine za namestitev solarnih panelov, identificirali že obstoječe solarne panele v občini, izračunali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah v Slovenskih Bistrici, primerjali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah med Standard Sky in Uniform Sky modelom ter ocenili solarni potencial obravnavane občine.
S filozofskega vidika smo pri predstavitvi teoretičnih izhodišč izhajali iz strokovne in znanstvene literature izbranega področja. V normativnem delu, posvečenem etičnim vidikom rabe sončne energije, smo uporabili metodo pojmovne analize in logičnokritične analize argumentov ter aplikacije uveljavljenih moralnih teorij in veljavnih moralnih načel na konkretne primere. Naš cilj je bil ovrednotiti uporabo sončne energije z vidika naših morebitnih moralnih dolžnosti do okolja in načel medgeneracijske pravičnosti ter podati možne rešitve oziroma ukrepe na področju uporabe sončne energije.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna energija, okoljska etika, medgeneracijska pravičnost, trajnosti razvoj
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 32
Celotno besedilo (4,53 MB) |
8. |
9. Zasnova aksialnega rotorja vetrne turbine in eksperimentalna analiza obratovalnih karakteristikŽan Senekovič Žerjav, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema načrtovanje geometrije vetrne turbine, izdelavo modela in primerjavo merilnih rezultatov vetrnih turbin z različnim številom lopatic. Geometrija vetrne turbine je oblikovana po Betzovi teoriji. Preden smo začeli z modeliranjem, je bilo treba določiti aerodinamični profil, dolžino tetive, nastavni kot in hitrostno število. Za pridobitev teh parametrov smo si pomagali s programom Xfoil in z enačbami iz literature. Za modeliranje smo uporabili programski paket Solidworks. V okviru diplomske naloge smo izdelali več 3D modelov vetrnih turbin. Premeri modelov merijo v CAD programu 280mm, razlikujejo pa se po številu lopatic. Modele smo natisnili s pomočjo 3D tiskalnika in nato z njimi opravili meritve na zračni progi v Laboratoriju za turbinske stroje na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Cilj diplomske naloge je primerjava obratovalnih karakteristik vetrnih turbin z različnim številom lopatic. Pri meritvah smo se osredotočili na primerjavo normiranih koeficientov moči c_pn in mehanske moči. Rezultati meritev kažejo da največji izkoristk doseže petkraka vetrna turbina , največjo moč pa trikraka vetrna turbina, sledi ji štirikraka in šele nato petkraka vetrna turbina. Iz meritev je razvidno kako pomembno je skrbno oblikovanje geometrije vetrne turbine
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, vetrna energija, vetrna turbina, geometrija lopatic, modeliranje vetrnice, primerjava
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 160; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,53 MB) |
10. Meritev obratovalnih karakteristik veternih turbinJerneja Švent, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Meritev obratovalnih karakteristik vetrnih turbin primerja obratovalne karakteristike rotorjev pod različnimi vhodnimi pogoji in analizira dobljene rezultate na podlagi merjenj. Merjenja najprej potekajo s pomočjo izmerjenega električnega toka in napetosti na enosmernem generatorju, a so dobljeni rezultati končnih izkoristkov precej nizki, zato se razvije nov merilni sistem, ki s pomočjo merilnih lističev in njihove upornosti meri silo, ki deluje na ročico preko katere je vpet enosmerni generator. Po umerjanju novo razvitega merilnega sistema se na istih rotorjih z enakimi vrtilnimi frekvencami, kot se je merilo v predhodnih merjenjih, izmeri sila na rotorju turbine in iz tega navor ter moč turbine. Končni koeficienti izkoristkov turbine z merilnim sistemom, ki meri s pomočjo mehanskih veličin so precej višji in ne presegajo Betzove limite, zato lahko na podlagi rezultatov (ki so ponovljivi) trdimo, da je ta merilni sistem ugodnejši za merjenje karakteristih rotorja, saj nanj vpliva manj zunanjih faktorjev kot na sistem, ki meri električne veličine, kjer se mora upoštevati še pretvorba iz mehanske v električno energijo skupaj z vsemi izgubami, ki pa za merjenje karakteristik rotorja niso relevantne.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, vetrna energija, merilni sistemi, karakteristike vetrnih turbin
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,74 MB) |
