| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6056; Prenosov: 915
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
POGLAVITNE RAZLIKE MED GRADBENO IN PODJEMNO POGODBO
Urša Prešeren, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poglavitne razlike med gradbeno in podjemno pogodbo. Gradbena pogodba je vrsta podjemne pogodbe. Ker njen obseg presega zahtevnost in obseg del pri podjemni pogodbi, jo ureja posebno poglavje obligacijskega zakonika. Za primere, ko pravila gradbene pogodbe določenega razmerja ne urejajo, se uporabijo pravila o podjemni pogodbi. Materijo gradbene pogodbe urejajo tudi drugi predpisi kot so Posebne gradbene uzance, Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), ipd. Gradbena pogodba je podvrsta podjemne pogodbe, zato se pri določenih delih in v nekaterih okoliščinah lahko zgodi, da pride do dileme, katera pravna pravila uporabiti. V primeru, da pride spor pred sodišče, se celo tekom sodnega postopka lahko zgodi, da nižje sodišče uporabi pravila podjemne pogodbe, takšno odločitev pa višje sodišče kasneje razveljavi in razmerje podredi pravilom gradbene pogodbe. Določena pravila pri gradbeni pogodbi zakon ureja povsem drugače kot pri podjemni, posledično je za naročnika in izvajalca izjemnega pomena, katerim pravilom bo sodišče razmerje podredilo. Posledice so lahko v tem, kako dolgo bo izvajalec jamčil za opravljeno delo, kako in pod kakšnimi pogoji se lahko dogovorjena cena za opravljeno delo spremeni, vpliv oblike na veljavnost sklenjene pogodbe in druge.
Ključne besede: gradbena pogodba, podjemna pogodba, gradba, obličnost, predmet izpolnitve, določitev cene, odgovornost
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 2036; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (651,43 KB)

3.
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
Minka Pučnik, 2015, magistrsko delo

Opis: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika - preživljanca, drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse ali del premoženja,s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.
Ključne besede: pogodba o dosmrtnem preživljanju, obličnost, aleatornost, causa, subjekti
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 740; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (553,49 KB)

4.
MODIFIKACIJA POGODB PO DUNAJSKI KONVENCIJI O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Matic Vrabič, 2016, diplomsko delo

Opis: Modifikacija pogodb je v CISG, skupaj z razvezo urejena v čl. 29 CISG. Temelji predvsem na načelu avtonomije volje strank, ki strankam omogoča, da prosto vstopajo v pogodbena razmerja. Spreminjanje in razveza pogodb v principu nista podvržena nobenim zahtevam o obličnosti, kar je posledica uveljavitve načela neformalnosti. Posledično se ne uporabijo morebitna pravila o obličnosti na katera nakazujejo domači pravni redi posameznih držav, kot je npr. konsideracija v anglosaških pravnih sistemih ali kavza v kontinentalnih pravnih sistemih. Lahko pa stranki z dogovorom odstopita od tega načela in za konkretno pravno razmerje ustanovita obveznost obličnosti. Možni so tudi primeri, ko se CISG kot pogodbeni statut uveljavlja s pridržkom glede II dela konvencije. V teh primerih je obstoj zahteve po obličnosti odvisen od pravnega reda na katerega napotijo kolizijska pravila, saj ureditev iz tega pravnega sistema nadomesti pravila konvencije o sklepanju, spreminjanju in razvezi pogodb. Za formacijo pogodbe je ključnega pomena obstoj soglasja volj. Pri modifikaciji se za ugotavljanje konsenza o sklenitvi pogodbe smiselno uporabljajo pravila o formaciji pogodbe iz II dela CISG (čl. 14-24 CISG). V tem delu konvencija dokaj zvesto sledi klasični teoriji ponudbe in sprejema, vendar predvideva tudi alternativne načine sklepanja pogodb. Da se neka pravno relevantna izjava volje lahko šteje za ponudbo so potrebni naslednji elementi. Ponudba mora biti dana eni ali več točno določenim osebam, biti mora dovolj določena ali vsaj določljiva hkrati pa mora biti razviden tudi namen ponudnika biti zavezan v primeru akcepta ponudbe. Bistvene sestavine ponudbe, ki morajo biti dovolj določene ali določljive so praviloma blago količina ter cena. Poleg izrecnih izjav volje, ki neposredno izkazujejo namen strank, je mogoče soglasje volj ugotavljati tudi na podlagi konkludentnih dejanj ali ravnanj strank.
Ključne besede: sprememba pogodbe, modifikacija pogodbe, razveza pogodbe, soglasje volj, ponudba, sprejem, akcept, konsideracija, kolizija splošnih pogojev poslovanja, obličnost, načelo neformalnosti, načelo avtonomije volje strank
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 455; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici