| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Pomen marketinškega komuniciranja v oblačilni industriji Slovenije
Bruno Završnik, 2005, original scientific article

Abstract: V prispevku je predstavljen del raziskave o uporabi marketinškega komuniciranja v oblačilni industriji v Sloveniji. Ugotoviti smo želeli, kako naša tekstilna podjetja uporabljajo instrumente marketinškega komuniciranja za prestavitve svojih izdelkov oz. blagovnih znamk. Raziskava je potrdila, da se sestava komunikacijskega spleta v slovenski oblačilni industriji bistveno ne razlikuje od sestave komunikacijskega spleta, kot jo navajajo priznani avtorji s tega področja v svetu. Oglaševanje je izpostavljeno kot najpomembnejši instrument komuniciranja v skupni analizi slovenske oblačilne industrije, sledi osebna prodaja, pospeševanje prodaje in odnosi z javnostmi. Dejstvo pa je, da imajo naša tekstilna podjetja premalo lastnih blagovnih znamk, ki bi jih lahko promovirala na domačem in tujem trgu. Marketinško komuniciranje opravi svojo funkcijo in pripomore k uspešnosti poslovanja podjetja šele takrat, ko ima podjetje kakovostno in modno zasnovano kolekcijo oblačil, ustrezne cene izdelkov in učinkovito distribucijo.
Keywords: oblačilna industrija, moda, modni izdelki, blagovna znamka, marketing, trženje, tržno komuniciranje, oglaševanje, Slovenija
Published: 31.08.2017; Views: 626; Downloads: 59
.pdf Full text (660,25 KB)
This document has many files! More...

2.
3.
4.
5.
6.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKE
Nastja Zupan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Keywords: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Published: 11.07.2011; Views: 1502; Downloads: 178
.pdf Full text (786,98 KB)

7.
Globalni konkurenčni položaj tekstilne in oblačilne industrije v Evropski uniji
Janja Štabuc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen in temeljni cilj diplomskega dela je bil proučiti globalni konkurenčni položaj tekstilne in oblačilne industrije v EU glede na tržne spremembe, ki so vezane na liberalizacijo uvoza tekstila iz azijskih držav, predvsem iz Kitajske. Od držav članic EU smo najbolj izpostavili Slovenijo ter proučili vpliv novih tržnih razmer na njeno poslovanje ter njen odziv. Opravili smo krajšo analizo poslovnih rezultatov tekstilne in oblačilne industrije v EU in Sloveniji, nato pa smo opravili primerjav
Keywords: tekstilna in oblačilna industrija, liberalizacija uvoza, evropska tehnološka platforma, Slovenska tekstilna tehnološka platforma.
Published: 29.06.2009; Views: 2116; Downloads: 428
.pdf Full text (412,39 KB)

8.
9.
10.
Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica