| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKIH HONORARNIH NOVINARJEV V KOMERCIALNIH MEDIJIH
Anita Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: V slovenski komercialni medijski industriji je moč prepoznati nezanemarljiv delež honorarnih novinarjev brez katerih bi bilo glede na njihovo številčnost slovensko novinarstvo močno okrnjeno. Med njimi so tudi takšni, ki so se — če želijo ostati v novinarskem poslu, velikokrat prisiljeni odreči tudi socialni in zdravstveni zaščiti, pa četudi njihovo delo morda vsebuje vse elemente običajne, redne zaposlitve, ki bi je zato morali biti deležni.
Ključne besede: mediji, komercialni mediji, honorarni novinarji, zaposlovanje novinarjev
Objavljeno: 24.09.2009; Ogledov: 7317; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (767,81 KB)

2.
3.
Primerjava spletnega poročanja o primeru ptujski Fritzl : diplomsko delo univerzitetnega študija
Eva Cimbola, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtorica predstavi delo policije na področju odnosa z mediji. Opredeli, kdo je odgovoren za komuniciranje z mediji. Posebej opredeli, katere so naloge tiskovnega predstavnika policije in kako policija ravna ob kaznivem dejanju, ko gre za mladoletno žrtev. V nadaljevanju se osredini na svobodo izražanja in novinarski kodeks. Poudari nekatere pomembne sestavne dele. Prav tako avtorica poudari dolžnosti novinarjev do naslovnika. V drugem delu teoretičnega dela je predstavljeno spolno nasilje kot kaznivo dejanje. Opredeljeno je, kaj vse se šteje kot spolna zloraba, kakšna je zakonodaja in kakšne so posledice po zlorabi. Prav tako avtorica poudari policijsko preiskavo ob spolni zlorabi. Pri analizi avtorica najprej predstavi metode, namene in cilje diplomskega dela. Opravi analizo vseh arhivskih člankov treh različnih portalov (Žurnal24.si, 24ur.com in Rtvslo.si) in doda še članke, ki so bili na to temo objavljeni na spletni strani Slovenske tiskovne agencije. V nadaljevanju je dala avtorica v reševanje vprašalnik, ki sta ga izpolnili dve novinarki – novinarka, ki piše za spletni portal Zurnal24.si, in novinarka, ki piše za spletni portal Rtvslo.si. V sklepnem delu avtorica povzame ugotovitve analize člankov in ugotovitve, ki jih je pridobila z vprašalnikom. Analizirane članke je primerjala z napisano teorijo. Podala je ugotovitve o kršitvah moralnih in novinarskih norm. Ob koncu diplomskega dela je avtorica podala svoje mnenje.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, spolna zloraba, mediji, poročanje, novinarji, svoboda govora, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1115; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (793,52 KB)

4.
RAZLIKE V RAZUMEVANJU ODNOSOV Z MEDIJI MED NOVINARJI IN PREDSTAVNIKI GOSPODARSTVA
Petra Vovk Škerl, 2014, magistrsko delo

Opis: Vsaka organizacija je del širšega okolja in kot takšna se ne more izogniti komunikaciji z različnimi javnostmi. Med pomembne javnosti sodijo mediji oz. medijske hiše, ki imajo v okolju dvojno vlogo: širši javnosti v obliki novinarskih prispevkov posredujejo informacije o podjetjih, poleg tega s podjetji na različne načine poslovno sodelujejo, saj so tudi medijske hiše podjetja. Mediji so pomembni (so)ustvarjalci javnega mnenja, zato si podjetja prizadevajo, da bi bila prisotna v medijih in bi jim bili novinarski prispevki naklonjeni. Količina, obseg in naklonjenost medijskih objav podjetju niso odvisni izključno od medijev in njihovih novinarjev, pač pa tudi od podjetja in njegove kakovosti upravljanja odnosov z mediji. Za učinkovito upravljanje odnosov z mediji je bistvenega pomena razumevanje odnosa med podjetjem in novinarji, kar smo raziskovali tudi v našem delu. Da smo področje podrobneje spoznali, smo pregledali aktualno literaturo z relevantnih področij ter na njeni osnovi umestili odnose z mediji v širši teoretični okvir integriranega trženjskega komuniciranja, predstavili smo delovanje in značilnosti medijev oz. medijskih hiš s poudarkom stanja na tem področju v Sloveniji ter povzeli ključna določila zakonov in etičnih kodeksov z relevantnih področij, to je medijev, novinarstva in oglaševanja. V empiričnem delu smo najprej opravili globinski intervju z novinarjem, nato pa še kvantitativno raziskavo, za katero smo s pomočjo spletne ankete pridobili odgovore 65 novinarjev in 106 predstavnikov podjetij. Ključno raziskovalno vprašanje je bilo, ali področje odnosov z mediji razumejo predstavniki podjetij drugače kot novinarji. Ugotovili smo, da predstavniki podjetij pripisujejo medsebojnemu sodelovanju z novinarji precej večji pomen kot novinarji. Novinarji celo to sodelovanje ocenjujejo na intervalu med nevtralnim in nepomembnim, medtem ko ga predstavniki podjetij ocenjujejo na intervalu med nevtralnim in pomembnim. Tako novinarji kot tudi predstavniki za odnose z mediji se ne strinjajo, da bi bil t. i. PR slovenskih podjetij na zelo visoki ravni, pri čemer je nestrinjanje med novinarji še nekoliko močnejše kot med predstavniki podjetij. Ugotovili smo tudi, da med podjetji, ki bolje razumejo delovanje medijev, in podjetji, ki slabše razumejo delovanje medijev, obstajajo razlike pri presoji uporabnosti informacij za medije, saj podjetja, ki bolje razumejo delovanje medijev, večinoma tudi bolje presojajo uporabnost informacij za medije kot podjetja, ki slabše razumejo delovanje medijev. Za dolgoročno dobre odnose med dvema skupinama je vedno najprej potrebno vzajemno razumevanje, ki pa v osnovi vedno izhaja iz poznavanja nasprotnega področja, zato predlagamo, da bi imelo vsako podjetje osebo, ki bi skrbela za odnose z mediji. Medijem bi samoiniciativno sporočala pomembne novosti o dogajanju v njihovem podjetju, hkrati pa bi se zavedala, da novinarje priganja rok oddaje in bi jim zato pravočasno zagotavljala potrebne informacije in sogovornike.
Ključne besede: Odnosi z mediji, PR, integrirano tržno komuniciranje, raziskava odnosov z mediji, odnos med novinarji in predstavniki za odnose z mediji, mediji v Sloveniji.
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 641; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
O sprostitvenih tehnikah slovenskega novinarstva
Boris Vezjak, 2005, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: analitična filozofija, mediji, sprostitev, sprostitvene tehnike, novinarji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 639; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Jezikovna uredniška politika in slovenski radijski mediji
Tina Lengar Verovnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku ugotavljam, koliko so medijska zakonodaja in drugi relevantni prav- ni dokumenti odločevalcem lahko v pomoč pri oblikovanju jezikovne uredniške politike radijskega medija; kdo sploh so oblikovalci in usmerjevalci jezikovne uredniške politike (radijskega) medija; kdo in na kakšen način skrbi za jezikovno podobo (radijskega) medija – tako v smislu kakovosti kot družbene sprejemljivosti izražanja. Do ugotovitev sem prišla s pomočjo odgovorov na usmerjena vprašanja, vključena v anketo, izvedeno v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, ter s pomočjo strukturiranih intervjujev z uredniki izbranih radijskih programov.
Ključne besede: jezikovna uredniška politika, radio, uredniki, lektorji, novinarji
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 305; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (759,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici