| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 36 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
LITERARNO DELO BREDE SMOLNIKAR
Tamara Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Literarno delo Brede Smolnikar so predstavljene novele in romani pisateljice, ki je s svojimi deli postala razpoznavnejša širši javnosti šele, ko jo je eno izmed del pripeljalo pred sodišče. Analiza pripovednih besedil zajema naslednja dela: Balada o divjem mleku (1980), Ko je umiral Stob (1982), Mrtvi Stob (1983), Stobovske balade (1985), Ko se tam gori olistajo breze (1998), Zlate dépuške pripovedke(1999), Stobovske elegije (2002), Spuščena zanka (2003), Ko se tam gori ne olistajo breze (2004), Najbolj zlata dépuška pripovedka o ihanski ruralki (2004), Kkko ssse tttam gggori ooolistajo bbbreze (2006) in Škila (ena od zaltih dépuških pripovedk) (2006). Analiza je razdeljena na vsebinski del in analizo zgradbe. Pisateljica, ki zajema snov za svoja dela, pa naj gre za novele ali romane, predvsem iz zgodb svoje mladosti, ki jih nosi v spominu, se tematsko in motivno dotika predvsem usod preprostih ljudi, postavljenih v predmestno, ruralno okolje v prelomnih časih pred, med in po vojni. Literarne osebe so preprosti ljudje, prikazani v krutem boju z vsakdanom, ki življenje in politiko doživljajo vsak po svoje. Zmeda in negotovost se iz političnega prizorišča naselita v notranjost ljudi, jim otežita dojemanje stvarnosti, ostane jim le vera, ki ohranja upanje na boljše čase. Prikazan je tudi problem odnosa med realnostjo in literarno fikcijo, ki je predmet razprav in analiz že od nekdaj, vedno pa pripelje do sklepa, da bralec literarnega dela ne more enačiti z realnim svetom.
Ključne besede: Breda Smolnikar, novela, roman, postmoderna, literarna fikcija
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 3146; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (844,91 KB)

32.
ZAZNAMBE VPISOVANJE PRAVNIH DEJSTEV PO PRENOVLJENI UREDITVI ZK PRAVA ZZK - 1C
Alojzija Simrajh, 2012, diplomsko delo

Opis: Današnjega sodobnega in modernega načina življenja si ne moremo predstavljati brez premoženja, nepremičnin kot del premoženja in lastnine oziroma lastninske pravice na nepremičnini, ki daje lastniku pravico, da z njo prosto razpolaga, morebiti da jo obremeni ali odsvoji. Glede na naraščajoče število nepremičnin v zadnjih letih ter posledično naraščajoče število razpolaganj z nepremičninami, so v pravnem prometu z nepremičninami temeljnega pomena zemljiškoknjižni predpisi in zemljiška knjiga, ki izkazuje ažurno in popolno stanje pravic na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami v določenem trenutku. Temeljni predpis na področju zemljiškoknjižnega prava, ki ureja pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami je Zakon o zemljiški knjigi. Skladno s tehnološkim napredkom in informatizacijo sistema ter postopkov, ki so postali del našega vsakdana, je bil v letu 2011, s sprejetjem novele ZZK-1C, zaključen tudi proces informatizacije zemljiške knjige. Uvedba elektronske zemljiške knjige, uvedba elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, avtomatsko dodeljevanje zadev po celotni državi ne glede na lego nepremičnine, odprava zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba nekaterih novih materialnopravnih pojmov, kot sta osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, so nekatere najpomembnejše spremembe, ki so zaživele s sprejetjem novele ZZK-1C. S spremembami, ki jih je uvedla novela ZZK-1C, so postali postopki hitrejši, podatki, ki so vpisani v elektronski zemljiški knjigi pa so bolj ažurni in popolni, s tem pa je večje tudi varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju. V zemljiško knjigo se vpisujejo pravice na nepremičninah ter pravna dejstva v zvezi z nepremičninami. Pravice se vpisujejo z vknjižbami in predznambami, pravna dejstva pa z zaznambami. Katere pravice in pravna dejstva se vpisujejo v zemljiško knjigo določa zakon. Zaznambe oziroma vpisi pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami, kot vrste glavnega vpisa so prav tako pomembne za varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju. Ker se z zaznambo doseže publiciranje določenih pravno pomembnih dejstev, bodisi glede osebnih lastnosti lastnika nepremičnine, bodisi glede drugih pravnih dejstev v zvezi z nepremičnino, se nihče ne bo mogel sklicevati na to, da zanje ni vedel. Z zaznambo postane določeno pravno dejstvo razvidno tudi za tretje osebe. Novela ZZK-1C je v precejšnji meri spremenila pravila o zaznambah. Uvedla je nekaj novih zaznamb, nekaj nepotrebnih zaznamb je odpravila, večina spremenjenih določb o zaznambah pa je posledica informatizacije zemljiške knjige. Sam predlog za zaznambo določenega pravnega dejstva v zemljiški knjigi je potrebno vložiti v elektronski obliki, z ustrezno izbiro zemljiškoknjižnega predloga v informacijskem sistemu zemljiške knjige, oziroma izbiro ustrezne šifre zaznambe v postopku vložitve elektronskega predloga. Način vložitve elektronskega predloga za vpis želene zaznambe oziroma pravnega dejstva ali pa vpisa kakšne druge pravice v zemljiško knjigo določa nov Pravilnik o zemljiški knjigi, ki je bil sprejet v skladu z novelo ZZK-1C. Pravilnik določa tudi druge relevantne postopke v sistemu informatizirane zemljiške knjige. Drug pravilnik sprejet v skladu z novelo ZZK-1C je Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri. Zemljiška knjiga in kataster se namreč medsebojno dopolnjujeta, tako da skupno povsem opredelita nepremičnino. Namen diplomske naloge je predstaviti zaznambe oziroma vpisovanje pravnih dejstev po prenovljeni ureditvi zemljiškoknjižnega prava. V tej zvezi sem najprej na kratko opisala še temeljna načela in vrste vpisov v zemljiško knjigo, ter najpomembnejše spremembe, ki jih je uvedla Novela ZZK-1C. Nato sem predstavila zaznambe, vrste zaznamb, njihove značilnosti in učinke ter spremembe v zvezi s posamezno zaznambo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nepremičnine, informatizirana zemljiška knjiga, zaznambe, pravna dejstva, elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, Novela ZZK-1C, pravni promet z nepremičninami.
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 3532; Prenosov: 746
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

33.
VARSTVO POTROŠNIKOV IZ NASLOVA GARANCIJE ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI: PREGLED PRAVNE UREDITVE S SODNO PRAKSO
Primož Matela, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj potrošnikovega tržnega nastopanja je v pridobitvi določenega blaga, določene kakovosti in za določeno ceno, pravo pa naj zagotovi, da bo potrošnik to blago prejel v takšni kvaliteti in s takšnimi lastnostmi, da ne bo po nepotrebnem trpela njegova kakovost in varnost. Garancija za brezhibno delovanje stvari zagotavlja potrošniku, da bo stvar v garancijskem roku delovala brezhibno. Ker je garancija predvsem rezultat industrijske revolucije in ne izčrpne zgodovine kot npr. jamčevanje za stvarne napake, je potrošnikovo pomanjkljivo poznavanje pravic pogosto razlog za izkoriščanje in posledično za (ne)potrebne pravne spore in konfliktne situacije. Nesprejemljivo pa je, da bi pravno varstvo podleglo nepoznavanju, napačni interpretaciji ali celo zavajanju s strani njegovega primarnega nosilca – države. Prav zaradi navedenega je bil nesprejem novele ZVPot-E z vidika zagotavljanja popoln(ejš)ega pravnega varstva nujna in logična posledica napačnega razumevanja osnovnih pravil in načel, na katerih temelji evropsko pravo in njegovo varstvo potrošnikov.
Ključne besede: varsto potrošnikov, garancija za brezhibno delovanje stvari, obvezna garancija, prostovoljna garancija, zakon o varstvu potrošnikov, novela ZVPot-E, direktiva 44
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 3444; Prenosov: 684
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

34.
NA POTI K EVROPSKI FUNKCIONALNI VEČJEZIČNOSTI – UČENJE 2. TUJEGA JEZIKA V 3. TRIADI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
Lucija Mirt, 2010, diplomsko delo

Opis: EU si prizadeva doseči dolgoročno zastavljeni cilj ‒ funkcionalno večjezičnost čim večjega odstotka prebivalstva držav članic. V ta namen je bilo že v preteklosti sprejetih več direktiv in priporočil ter pripravljenih veliko programov in projektov. Za vse to so bili in so še vedno potrebni ustrezni finančni vložki. Ti se dolgoročno vsekakor izplačajo, ker so vsi ti projekti dobro zastavljeni. Pri realizaciji projektov za vzpodbujanje večjezičnosti imajo pomembno vlogo tudi učitelji tujih jezikov, ki lahko z dobro zastavljenim delom, z uporabo pravih strategij in metod dela naredijo ogromen napredek predvsem pri mladih generacijah. Leto 2011/12 prinaša novelo zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika v slovenske osnovne šole, ki ima že pred uvedbo tako svoje zagovornike, kot tudi kritike. Po eni strani se bodo s to novelo vsem učencem, ne glede na socialni status, odprle enake možnosti, da se učijo več kot en tuji jezik, kar je do sedaj veljalo za prioriteto tistih, katerim so starši to lahko financirali. Na drugi strani pa se je treba zavedati dejstva, da je ta obveza nekaterim učencem nelagodna. To kaže tudi empirični del te naloge, katerega podatki so pridobljeni na osnovi anketnega vprašalnika in prikazujejo odnos naključno izbranega vzorca učencev 7., 8. in 9. razreda do 2. tujega jezika. Med drugim so obravnavane tudi želje učencev, ki se nanašajo na obliko pouka pri 2. tujem jeziku, njihov odnos do hrvaščine in nemščine ter odnos do vstopa Slovenije v EU. Podatki so pokazali, da si anketiranci želijo pouka 2. tujega jezika v obliki izbirnega predmeta, kar pa ni v skladu s prihajajočo novelo zakona. Prikazana so tudi stališča učencev, ki jih ponazarjajo njihovi odgovori na vprašanja glede njihovega odnosa do jezikov sosednjih držav ter do vstopa Slovenije v EU. Vpogled v trenutno stanje, ki ga dajejo podatki naključno izbranih anketirancev o učenju 2. tujega jezika na slovenskih osnovnih šolah v 3. triadi, je zanimiv. Vidna so odstopanja teorije od prakse, kar je pričakovano, saj so novosti vedno povezane s spremembami, ki nekaterim povzročajo nelagodje. Te ugotovitve so povzete v zaključnem delu ter nadgrajene z vpogledom v prihodnost, ki prinaša spremembe prav na tem področju.
Ključne besede: Evropska unija, učenje 2. tujega jezika, osnovna šola, funkcionalna večjezičnost, novela zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2649; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

35.
PROZA TONETA PARTLJIČA
Jasna Ledinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava prozna dela Toneta Partljiča, ki niso namenjena mladini, ter podaja biografijo in bibliografijo omenjenega avtorja. Prozna dela so najprej razvrščena glede na literarno zvrst, nato sistematično analizirana, pri čemer so upoštevani zunanja zgradba, snov, fabula/fabule, tema/teme, motivi, literarne osebe, literarni čas, literarni prostor, pripovedovalec, jezik in slog. Pri obravnavi so bili uporabljeni deskriptivna metoda, komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter primarni, sekundarni in terciarni viri. Med literarnimi zvrstmi proze Toneta Partljiča so zastopani roman, novela, črtica, humoreska in satira. Snov je pri večini proznih del vzeta tudi iz avtorjevih doživetij in doživljanj, zato je pogosto opazna pisateljeva avtobiografičnost. Slog obravnavanih proznih del je realističen, ponekod tudi satiričen. V kratkoproznih zvrsteh so pogoste prvine naturalizma. Prepoznavna značilnost Partljičeve proze je humor, saj je prisoten v skoraj vseh obravnavanih proznih delih.
Ključne besede: roman, novela, črtica, humoreska, satira
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3333; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

36.
ŽENSKE V DELIH NEMŠKO GOVOREČIH AVTORIC; NA PRIMERU NOVELE SIMULTANO AVTORICE INGEBORG BACHMANN IN SUPERŽENSKA AVTORICE HERE LIND
Katja Kocbek, 2009, diplomsko delo

Opis: Ob koncu druge svetovne vojne se je začela sprememba družbe, ki je najbolj vplivala na emancipacijo zadnjih 50 let. Demokratizacija družbe je podpirala predvsem enakopravnost spolov. Nova samozavest biti odločilno udeležen pri izgradnji novega naroda in gospodarska neodvisnost žensk je pospešila tudi naraščajoči vpliv na literaturo. Če pogledamo seznam nemško govorečih avtoric v prilogi, ugotovimo, da se vedno več žensk odločit za pisanje. Včasih je bila to čista domena moških in le redke ženske, ki so predstavljale izjemo, so si drznile uveljavljati se kot pisateljice. Danes si najbolj priznanih literarnih nagrad ne moremo več predstavljati brez pisateljic. Z Ingeborg Bachmann, eno najuspešnejših avstrijskih pisateljic, in Hero Lind, uspešno nemško pisateljico današnjega časa, sem izbrala dve ženski, ki sta močni, uspešni ter emancipirani, ki pa jima kljub temu v življenju ni bilo lahko in sta se morali boriti za svoj položaj in uspeh. In taki so tudi njuni ženski liki. To so ženske, ki se morajo obdržati v svetu, ki ga prevladujejo moški, in to jim uspeva. Nadja, ženski lik iz pripovedi Simultan, je uspešna v svojem poklicu simultane prevajalke. Poklicno je uspela v vsem, kar si je zastavila za cilj. Le odnosi med njo in njenimi moškimi niso taki, kot si je predstavljala, da bodo. To niso enakopravna partnerstva, znajde se v vlogi žrtve. V ljubezni ne najde sreče, zato nikoli ni srečna. Njen poklic, čeprav je v njem uspešna, ji ne nudi zadovoljstva, ki ga potrebuje v življenju. Nadja se v svoji predstavi o ljubezni oddalji od sreče, v zvezi z moškim ni osvobojena in srečna, temveč zelo osamljena ter ujeta v svojem čustvovanju. Kljub mnogim sredstvom za komuniciranje med Nadjo in moškimi nikoli ne pride do pravega pogovora. Po razočaranju se Nadja znajde med življenjem in smrtjo. Na koncu ima možnost, da pogleda vase, globoko v notranjost, kjer poteka uničenje ženstvene identitete. Nadja ugotovi, da ni treba, da je v življenju vse idealno. Sprejme dejstvo, da v ljubezni ne najde sreče, in se vrne k svojemu delu, ki jo izpolnjuje. In morda bo imela v prihodnosti možnost, da se bo dokazala kot ženska. Na drugi strani je Frančiška, junakinja iz Das Superweib. Na začetku romana je tipična gospodinja, ki doma pazi otroke in čaka uspešnega moža. V svoji vlogi ženske in matere ni srečna. Ko se loči od moža, ji z ramen pade breme, in končno zaživi. Temu pa se pridruži še nenadejani uspeh, ki ga doživi kot avtorica romana. Moški jo še vedno poskušajo podučevati in kontrolirati, vendar ona tega več ne dopušča. Izkušnja iz njenega zakona jo je izučila in tokrat ne bo naredila iste napake. Mož ji kaj tako velikega ni prisodil, zato je toliko bolj osupnjen, ko se njegova nekdanja žena uspe uveljaviti kot pisateljica. Oba ženska lika sta v svojih poklicih uspešna in v celoti izpolnjena. Le v ljubezenskih zvezah z moškimi imata težave. Moški ju imajo še vedno za šibkejši spol, ki ga je treba zaščititi, podučevati in kontrolirati. Še vedno se morata boriti za enakopravnost v svoji zvezi z moškim. Eni uspe in je srečna, druga pa sprejme dejstvo, da njeno življenje ni idealno, se ne bori proti temu, temveč se ponovno, z vso vnemo vrže v poklicno življenje in upa, da bo v prihodnosti imela možnost tudi v zasebnem življenju najti svojo srečo.
Ključne besede: švicarska književnost; ženska literatura; ženski liki; novela; roman;Ingeborg Bachmann; Simultano; Hera Lind; Superženska
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2904; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (659,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici