| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Lipuševi deli Boštjanov let in Poizvedovanje za imenom kot sklepanje kroga s krepkejšo črto
Silvija Borovnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V najnovejšem proznem besedilu Florjana Lipuša z naslovom Poizvedovanje za imenom, ki je izšlo v letu 2013, deset let po zadnjem objavljenem delu Boštjanov let iz leta 2003, je zanimivo opazovati, v čem sta si besedili podobni, kje se dopolnjujeta in kako zadnje izhaja iz vseh prejšnjih, pa tudi prestopa okvir vsega doslej napisanega.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska proza, roman, novela, avstrijska Koroška, jezikovna identiteta, 21. st.
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1181; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

22.
Novosti pri izvršbi na nepremičnine
Rok Dolenc, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava novosti, ki so se pojavile pri izvršbi nepremičnin s sprejemom zadnjih novel ZIZ-J in ZFPPIPP-F. Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek, ki ob pomoči državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavlja takšno stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je začel veljati 15.10.1998 in je bil večkrat noveliran. Zadnja Novela ZIZ-J je posledica razmer na področju izvršbe. Z uveljavitvijo novele ZIZ-J bi se naj odpravil tudi zastoj, ki so ga z institutom odloga na predlog upnika imeli na voljo upniki v izvršilnih postopkih kot sredstvo, če je dolžnik med postopkom prenehal izpolnjevati svoje obveznosti. Odlog izvršbe je zastoj v izvršilnem postopku, ki ga sodišče nikoli ne odloži po uradni dolžnosti, temveč vedno na predlog stranke ali tretjega. V praksi se dogaja, da je nepremičninska izvršba kompleksna, dolgotrajna, realizirana cena pa bistveno nižja od ocenjene vrednosti, pa tudi nepremičnine se na prvem naroku ne prodajajo. Z namenom pospešitve prodaje je bil sprejet 171.a člen ZIZ, na podlagi katerega lahko sodišče na predlog upnika in po obvestilu preostalih solastnikov, katerih deleži niso predmet izvršbe, nepremičnino proda kot celoto. Na novo pa je urejen tudi zemljiški dolg, pri katerem je predvidena objava oklica na sodni deski in na spletni strani sodišča. K povečanju prodaje nepremičnin na javnih dražbah bo bistveno pripomoglo tudi, da na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70% ugotovljene vrednosti, hkrati pa je ukinjen tudi tretji narok. Poleg ZIZ-a je bil številnih sprememb deležen tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. S sprejemom zadnje novele ZFPPIPP-F in z 298.a členom velja, da sta v stečajnem postopku hipoteka in z njo zavarovana terjatev pravočasno prijavljeni, če je vknjižba hipoteke na nepremičnino stečajnega dolžnika začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.
Ključne besede: izvršba nepremičnin, odlog, zemljiški dolg, projekt Koordinator, novela ZIZ-J, novela ZFFPIPP-F
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 1093; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (709,63 KB)

23.
JEZIK POPULARNE KNJIŽEVNOSTI: REFERENČNE VERIGE V NOVELI NOTEBOOK AVTORJA NICHOLASA SPARKSA
Tina Weinhardt, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretični del razlaga karakteristike in jezik popularne literature, ki obsega številne žanre leposlovja, popularne pri širšem občinstvu. Empirični del prikazuje lingvistično analizo karakterjev v noveli, z namenom ugotavljanja razlik med glavnimi in stranskimi karakterji v dolžini in kompoziciji kohezivnih referenčnih verig. Raziskala sem, kako besedilno jezikoslovje in diskurzi pojav (kohezivna sredstva) delujejo v delih popularne literature s posebnim poudarkom na kompoziciji in funkciji referenčnih verig. Preučila sem tudi raznolikost leksikalnih povezav v takšnih verigah, vse od preproste ponovitve do sinonimov in hiponimov v povezavi z obema tipoma karakterjev. Ugotovila sem, da daljša je referenčna veriga več vpliva in pomembnosti ima oseba v zgodbi. Najpogosteje uporabljeni zaimki so anaforični osebni zaimki, kot so on, ona in jaz. Nadalje imajo leksikalne povezave v referenčnih verigah pomembno vlogo, ker lahko skozi leksikalno kohezijo spoznamo karakter in njegov odnos z ostalimi. Končni rezultati so pokazali, da referenčne verige glavnih karakterjev dokazujejo večjo variacijo leksikalnih povezav v primerjavi s stranskimi karakterji, vendar tako glavni kot stranski karakterji vključujejo različne podkategorije leksikalne kohezije. Tretjič, prevladujoča leksikalna povezava v leksikalnih verigah pri glavnih karakterjih je po preprosti ponovitvi hipernimija, medtem ko pri stranskih karakterjih hiponimija. Četrtič, kot značilnost tega žanra, imajo leksikalni elementi, ki vstopajo v identitetno verigo prevladujoče ocenjevalni pomen ali nakazujejo odnosni status.
Ključne besede: popularna književnost, jezik, novela, romanca, referenčna veriga, kohezivne metode
Objavljeno: 12.11.2015; Ogledov: 866; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

24.
Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben člen v kratkoprozni ustvarjalnosti iz začetka 20. stoletja na Slovenskem
Blanka Bošnjak, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V tem drugem delu prispevka bo podana primerjalna analiza Pugljeve kratke proze s kratkimi pripovedmi dveh velikanov evropske novelistike - Guya de Maupassanta in Antona Pavloviča Čehova. Na Pugljevo povezanost z naturalizmom je opozarjal Kocijan, še marsikateri literarni zgodovinar in raziskovalec pisateljevega dela, kakor na primer že Lavrin, Pregelj, Karlin, zatem Koblar, Mahnič, Zadravec, v novejšem času A. Koron, pa je izpostavil vpliv prav Maupassanta in Čehova.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, novela, črtica, začetek 20. st.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 615; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

25.
Pripovedovalec, fokalizacija in avtorjev glas v krajših pripovedih Draga Jančarja
Miran Štuhec, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Prvi cilj razprave je določiti narativno strukturo Jančarjevih kratkih proz in novel oziroma prepoznati mehanizem, ki v invariantni obliki deluje v posameznih besedilih. Drugi je usmerjen k signalom, ki z avtorjevim glasom in prek besedja ter skozi poetiko pogleda presevajo posamezna besedila iz korpusa.
Ključne besede: slovenska književnost, literarna teorija, kratka proza, narativnost, novela, pripovedovalec, avtorjev glas, fokalizacija, poetika pogleda, Drago Jančar
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1034; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (173,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
PRIKAZ NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH ZADEVAH
Klavdija Lorber, 2015, diplomsko delo

Opis: Vse pravice in pravna dejstva glede nepremičnin vpisujemo v zemljiško knjigo. Imetniki vpisanih pravic lahko zahtevajo spoštovanje njihovih pravic, saj je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena seznanitvi širše javnosti s podatki glede nepremičnin. Vpisi v zemljiško knjigo se urejajo v zemljiškoknjižnem postopku, ki je urejen v Zakonu o zemljiški knjigi (krajše ZZK-1). Leta 2011 je novela ZZK-1C poskrbela za bistvene spremembe v zemljiškoknjižnem sistemu. Zemljiškoknjižno pravo je bilo spremenjeno na področju postopkovnega in materialnega prava. Novela je vpeljala elektronsko vodenje glavne knjige in zbirke listin, posledica česar je novost obveznega elektronskega vlaganja pisanj. To nalogo sedaj opravljajo le kvalificirani vlagatelji, ki izpolnjujejo vse pogoje za vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga. S 1. 5. 2011 je v veljavo stopila tudi sprememba pristojnosti glede pritožbenih zadev na drugi stopnji. Izključna pristojnost za pritožbene zadeve zoper odločitve zemljiškoknjižnih sodišč je bila dodeljena Višjemu sodišču v Kopru. Namen generalne delegacije je zasledovati cilj enotne sodne prakse, ki bo pripomogla k hitrejšemu odločanju in zmanjševanju sodnih zaostankov.
Ključne besede: nepremičnina, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, zemljiškoknjižni predlog, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, sodna praksa.
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1015; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

27.
VARSTVO POLOŽAJA OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI S POGAJANJI IN SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE
Špela Preložnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Pogajanja o priznanju krivde so institut, ki omogoča, da se tožilstvo in obdolženec dogovorita o načinu rešitve kazenske zadeve, običajno obdolženec v zameno za nižjo kazen ali milejšo obtožnico prizna krivdo. Stranki se tako izogneta vodenju celotnega kazenskega postopka. Obdolženec se s tem odpove nekaterim temeljnim pravicam, ki mu pripadajo v kazenskem postopku: pravici do molka, privilegiju zoper samoobtožbo, pravici do javnega sojenja in z njo povezanimi pravicami. Slovenski Zakon o kazenskem postopku je z novelo ZKP-K tudi slovenskim tožilcem in obdolžencem omogočil, da kazensko zadevo končajo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde. Pogajanja o priznanju krivde pa nimajo posledic le v konkretnem kazenskem postopku, temveč učinkujejo na obstoječa normativna vrednostna izhodišča kazenskega prava in na obdolženčev položaj v njem. Ker pri tem institutu skladnost z obstoječim kazenskim postopkom ni povsem jasna, sta osrednja cilja te diplomske naloge ugotoviti, ali je reševanje kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde v skladu z nekaterimi temeljnimi obdolženčevimi pravicami in kako pogajanja o priznanju krivde učinkujejo na nekatera temeljna načela kazenskega procesnega in materialnega prava, temeljna načela kaznovalne politike in končno na temeljne vrednote samega kazenskega prava. Diplomsko delo obravnava tudi pravne, psihološke in sociološke pomisleke, na katere so opozarjali procesni teoretiki ob uvajanju pogajanj o priznanju krivde v slovenski kazenski postopek in zaradi katerih obstaja resen dvom, ali so pogajanja sploh primeren način reševanja kazenskih zadev. S pogajanji o priznanju krivde se kazenske zadeve rešujejo mnogo hitreje kot v sodnem postopku, zato se privarčuje pri virih vseh udeležencev v kazenskem postopku. Ekonomičnost in učinkovitost pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev se navajata kot glavna razloga za uvajanje pogajanj o priznanju krivde v države s kontinentalnim pravnim sistemom in njihovo hitro širjenje. Diplomsko delo zato skuša odgovoriti na vprašanje, ali manj časa in denarja za odločitev v posamični zadevi pomeni tudi nižjo kakovost končne odločitve in manj pravične rezultate.
Ključne besede: pogajanja o priznanju krivde, sporazum o priznanju krivde, novela ZKP-K, učinkovitost sodnih postopkov, pravice obdolženca v kazenskem postopku, temeljna načela kazenskega prava, vrednote kazenskega prava.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1869; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

28.
POENOSTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA
Ajda Lesjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je institut, ki do pred kratkim v našem pravnem sistemu še ni obstajal. Ko je parlament, maja 2013, odločno sprejel predlog novega stečajnega zakona, se je to spremenilo. Pred tem Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju instituta poenostavljene prisilne poravnave torej ni urejal. V našem pravnem sistemu je na področju insolvenčnega prava urejena prisilna poravnava, kot eden izmed dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti. Druga vrsta insolvenčnega postopka je stečajni postopek. Preden je stopil v veljavo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so insolvenčno področje urejali predvsem trije zakoni, in sicer: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Zakon o finančnem poslovanju podjetij in Zakon o gospodarskih družbah. Prav tako v nobenem izmed teh zakonov ni bil urejen institut poenostavljene prisilne poravnave. Vlada Republike Slovenije je že leta 2011 začela s pripravo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlog je bil torej pred kratkim sprejet, kar pomeni, da smo dobili novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Novela uzakonja institut male oziroma poenostavljene prisilne poravnave, ki predstavlja veliko prednost za samostojne podjetnike in mikro podjetja ter rešitev na področju finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; prisilna poravnava; poenostavljena prisilna poravnava; finančno prestrukturiranje.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 11499; Prenosov: 1309
.pdf Celotno besedilo (369,02 KB)

29.
POETIKA PROZE MARKA SOSIČA
Martina Popič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Poetika proze Marka Sosiča, so predstavljeni romani, kratke zgodbe, novele in avtobiografska gledališka kronika pisatelja Marka Sosiča. Analiza pripovednih besedil zajema naslednja dela: Rosa na steklu (1991), Tisoč dni, dvesto noči (1996), Balerina, balerina (1997), Tito, amor mijo (2005), Iz zemlje in sanj (2011) in Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012). Analiza je razdeljena na snov, motive, zunanjo in notranjo zgradbo (pripovedovalec, literarne osebe, literarni čas, literarni prostor) ter teme in ideje. Na avtorjevo otroštvo je močno vplivala druga svetovna vojna, zato lahko v njegovih delih razberemo njen (avtobiografski) vpliv. Avtor se pogosto poslužuje distanciranega opisovanja sveta, narave in ljudi. Prav tako pa njegova dela po drugi strani vsebujejo veliko fantastičnih elementov. Pisatelj zajema snov iz svojih zgodb in prav tako iz zgodb svojih sorodnikov in prijateljev. Glavne literarne osebe so posebneži, izobčenci, ki se zelo različno spoprijemajo z življenjem in bijejo vsak svojo bitko. Vse zgodbe pa se dogajajo v Trstu z okolico, ob slovensko-italijanski meji. Prikazane so značilnosti pisanja Marka Sosiča različnih literarnih vrst (romani, novele, kratke zgodbe, avtobiografska gledališka kronika), pisateljeva ustvarjalna in njegova osebnostna rast.
Ključne besede: Marko Sosič, roman, novela, kratka zgodba, kronika, postmoderna.
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 2274; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (945,82 KB)

30.
LITERARNO DELO SODOBNIH KOROŠKIH PROZAISTK (OBJAVE PO LETU 1980)
Mateja Čuk, 2012, diplomsko delo

Opis: Literarno delo sodobnih koroških prozaistk (objave po letu 1980) obsega tista dela, ki so bila objavljena v knjižni obliki, in sicer od leta 1980 do danes. Namen diplomske naloge je bil predstaviti koroške prozaistke osemdesetih let v Sloveniji (avtorice se rodijo na Koroškem, a jih večina ne živi več na tem območju) in njihova literarna dela, za katera se je predpostavljalo, da so kvalitetna in vredna tovrstne obravnave. Avtorice, ki so bile umeščene v diplomsko delo, so sledeče: Cvetka Bevc, Silvija Borovnik, Ivanka Hergold, Aleksandra Kocmut, Majda Pajer, Ana Marija Pušnik, Barbara Simoniti in Barica Smole. Menili smo, da v sodobni literarno-zgodovinski zavesti niso dovolj prisotne. Njihovi literarni teksti so kronološko razvrščeni po letnicah izida in nato na osnovi literarne teorije analizirani. Obravnavani so romani in zbirke kratke proze oziroma novel. Pregledani so bili tudi odzivi na literarna dela. Zaradi obrobja koroške regije in pomanjkanja literarnih krogov na tem območju, nekatera dela ostanejo manj opažena. Menimo tudi, da se splošna kriza družbe kaže prav tako pri kulturi in ožje v sprejemanju te literature. Ugotovljeno je bilo, da literarna dela sodobnih koroških prozaistk lahko umestimo v književnost ženskih literarnih ustvarjalk na podlagi značilnosti, ki jih prinašajo s svojo t. i. žensko pisavo. Skupni imenovalec literarnih del sodobnih koroških prozaistk po letu 1980 je, da se obračajo stran od političnih in nacionalnih tem ter dajejo poudarek malemu človeku in njegovi intimi. Večinoma so to ženske, ki se posvečajo iskanju lastne identitete.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, koroške prozaistke, roman, kratka proza, novela, ženska pisava
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 2541; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (763,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici