| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Spor majhne vrednosti s spremembami po noveli ZPP-E in analizo sodne prakse
Mihela Predikaka, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje civilnega prava, natančneje postopek v sporih majhne vrednosti, ki ga Zakon o pravdnem postopku uvršča med posebne postopke. Postopek v sporih majhne vrednosti je zasnovan tako, da sta zaradi nizke vrednosti spornega predmeta v ospredje postavljeni načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. Da ne bi prišlo do situacije, ko bi stroški postopka bili višji od vrednosti spornega predmeta, je zakonodajalec v postopkih v sporih majhne vrednosti oblikoval posebna pravila, ki odstopajo od pravil rednega pravdnega postopka in zreduciral nekatere faze rednega pravdnega postopka. Ker postopek v sporih majhne vrednosti temelji na načelu pisnosti, komunikacija med strankami poteka na podlagi pisnih vlog, v katerih stranke navajajo vsa dejstva in predlagajo dokaze. Zakon o pravdnem postopku pod določenimi pogoji dopušča možnost izdaje sodne odločbe brez izvedbe glavne obravnave. Vendar pa mora sodišče v skladu z najnovejšo ureditvijo uvedeno z novelo ZPP-E vedno razpisati glavno obravnavo, če tako zahteva katera od strank. Novela ZPP-E je na novo uredila tudi institut obrazložitve sodbe in s tem ni samo pospešila postopka, ampak tudi razbremenila sodnike. V magistrskem delu sem analizirala zakonsko ureditev v postopku v sporih majhne vrednosti ter z analizo sodne prakse ugotovila, kje v praksi nastajajo težave. Prav tako sem predstavila novosti, ki jih je uvedla novela ZPP-E na področju spora majhne vrednosti in podala razloge za spremembe. Postopek v sporu majhne vrednosti sem tudi primerjala s tujo pravno ureditvijo in analizirala morebitne podobnosti ali razlike.
Ključne besede: Spor majhne vrednosti, postopek v sporih majhne vrednosti, novela ZPP-E, glavna obravnava, obrazložitev sodbe v sporih majhne vrednosti.
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 1149; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (979,01 KB)

12.
Novosti revizije po noveli ZPP-E
Maja Ruhitel, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavna sprememba revizije po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, v nadaljevanju: novela ZPP-E) je ukinitev dovoljene revizije oziroma ukinitev vrednostnega kriterija, ki je avtomatsko pomenil dostop na vrhovno sodišče. S tem smo zavzeli bolj povezan in celosten pristop k obravnavanju zadev, kjer je edini kriterij dopuščene revizije pomembnost pravnega vprašanja, ki je obenem pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pravila postopka so temu primerno spremenjena, sicer pa tek postopka ostaja bistveno enak. Novela ZPP-E je uvedla institut ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, možnost javne obravnave na vrhovnem sodišču ter možnost javne razglasitve odločitve vrhovnega sodišča. Tudi razlogi za vložitev revizije so delno spremenjeni in določeni pregledneje. Opustitev vrednostnega kriterija pri postopku revizije ni novost v kontinentalnem sistemu, namreč Nemčija je tak pristop ubrala že več kot pred desetletjem. Tudi Ustavno sodišče RS se je že pred časom izreklo, da institut dovoljene revizije ne ustreza vlogi vrhovnega sodišča zato menim, da je bila taka sprememba pričakovana. Vrhovno sodišče je na tak način načeloma dobilo v roke »škarje in platno« v celoti, kajti zakon več ne določa, v katerih primerih je zadevo (ob izpolnjevanju še vseh ostalih predpostavk), zaradi vrednosti, nujno potrebno sprejeti v postopek obravnavanja. Učinke uvedbe ločenih mnenj in javne obravnave bo pokazal čas. Ločena mnenja sodnikov pripomorejo in stremijo k poglobljenemu študiju zadeve in možnosti popolne izjave sodnika v konkretnem primeru, uvajajo se pa po vzoru ločenih mnenj Ustavnega sodišča RS, medtem ko uvedba javnih obravnav prinaša neposredni stik s strankami. Tudi razlogi za vložitev revizije so rahlo spremenjeni oziroma poenostavljeni, kar je obenem prineslo tudi dobrodošlo nomotehnično, preglednejšo ureditev.
Ključne besede: novela, dovoljena revizija, dopuščena revizija, vrhovno sodišče, izredno pravno sredstvo
Objavljeno: 03.01.2018; Ogledov: 2580; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (743,34 KB)

13.
Novosti vročanja po ZPP-E
Tadej Pauman, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem primerjal institut vročanja pred uveljavitvijo novele ZPP-E in po tem. Med pisanjem diplomskega dela sem ugotovil, da je zakonodajalec področje vročanja posodobil in uskladil s pravno ureditvijo in sodno prakso. Postopek je s tem postal hitrejši, zanesljivejši in bolj ekonomičen. Pri spremembah se je zakonodajalec zgledoval po tuji pravni ureditvi in sodni praksi višjih sodišč ter postopek prilagodil nedavnim odločitvam ustavnega sodišča. Na področju elektronskega vročanja se je zgledoval predvsem po drugih postopkih s področja kazenskega, upravnega in zemljiškoknjižnega prava, ki vročanje po elektronski poti že urejujejo. Pisanja se vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču, na predlog stranke po detektivu ali izvršitelju in v poštni predal. Sodišče vroči pisanje po elektronski poti, če oseba sporoči, da želi vročanje po tej poti, ali če stranka uporabi elektronsko pot za vložitev svoje vloge. Sodišče pa lahko samo, brez želje naslovnika, določi vročitev po elektronski poti, če izpolni v zakonu določene pogoje. Sodišče ima možnost, da lahko ustno povabi na naslednji narok in posebno vročanje vabil ni potrebno. Prav tako lahko sodišče odredi neposredno vročanje med odvetniki kot obvezno. Poenotena so pravila vročanja za pravne osebe, tudi za odvetnike, notarje in samoupravne lokalne skupnosti. Vročanje odvetnikom se tako izenači z vročanjem pravnim osebam in drugim profesionalnim subjektom. Zakon ni razlikoval med osebno in navadno vročitvijo po varni elektronski poti. Za vsa pisanja, ki so se vročala po varni elektronsko poti, so veljala enaka pravila. S spremembo je zakonodajalec uredil tudi možnost navadnega vročanja po varni elektronski poti. Fizični osebi z neznanim naslovom se vroča tako, da vročevalec pisanja avtomatsko prepošlje na nov naslov, če ga izve. Če to ni mogoče, sodišče poišče naslov v registru ali pozove nasprotno stranko, da sporoči nov naslov, hkrati pa sproži postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča ali poizvedbo pri osebah, ki bi lahko vedele za nov naslov.
Ključne besede: novela ZZP-E, elektronsko vročanje, poštni predal, vročanje odvetniku, osebno in navadno vročanje, vročanje odsotni osebi
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1548; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (860,84 KB)

14.
Zaslišanje prič v predkazenskem postopku
Marko Škerjanc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja zaslišanje prič v predkazenskem postopku s strani državnega tožilca oziroma policije. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je podalo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku ZKP-N. Z novelo zakona se želi postopoma uveljaviti nov model kazenskega postopka v Republiki Sloveniji. Kot nov model kazenskega postopka se misli, namesto sedanjega dvofaznega predhodnega postopka, enofazni preiskovalni postopek, v katerem bi preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, preiskovalni sodnik pa bi obdržal le vlogo garanta oziroma varuha obdolženčevih pravic. Prve spremembe, k novemu modelu kazenskega postopka, so med drugim tudi možnost zaslišanja priče s strani državnega tožilca oziroma policije v predkazenskem postopku, kot tudi nekoliko drugačna ureditev pogojev za uvedbo preiskave. Predlagane spremembe so doživele nasprotovanja pravnih strokovnjakov, ker nov koncept policijske oziroma tožilske preiskave odpira nekatera ustavnopravna in doktrinarna vprašanja. V magistrskem delu je prvo predstavljen predkazenski postopek in sodna preiskava po trenutno veljavni ureditvi. Nato je predstavljena priča kot dokaz v kazenskem postopku. Za razumevanje današnjih sprememb je predstavljen tudi zgodovinski razvoj kazenskega procesnega prava na območju Slovenije s poudarkom na predkazenski postopek in preiskavo. V drugi polovici magistrskega dela pa je predstavljen Predlog novele ZKP-N in kakšna bo vloga preiskovalnega sodnika po noveli ter ustavnopravna in doktrinarna vprašanja glede zaslišanja prič v predkazenskem postopku s strani državnega tožilca oziroma policije. V sklepu magistrskega dela pa sem predstavil še moje stališče do predlagane ureditve.
Ključne besede: predkazenski postopek, preiskava, kazenski postopek, novela ZKP-N, zaslišanje prič v predkazenskem postopku, policijsko-tožilska preiskava.
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 1508; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

15.
Glavna obravnava - načelo javnosti in koncentracije
Anita Sever, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eno izmed najpomembnejših faz civilnega pravdnega postopka, glavno obravnavo in dve temeljni načeli, ki prideta na glavni obravnavi še posebej do izraza. To sta načelo javnosti in načelo koncentracije postopka. Vsako izmed obeh načel je v diplomski nalogi podrobno analizirano, in predstavljeno tudi skozi aktualno novelo ZPP-E. S pomočjo strokovne literature, sodne prakse, zakonov in tudi nekaterih, za to temo pomembnih internetnih virov, pa je razložen tudi sam pomen glavne obravnave skozi spremembe, ki jih je prinesla že prej omenjena novela. V povezavi z načelom javnosti so opisani primeri, v katerih pride do izključitve le te. Veliko pozornosti pa sem namenila predvsem novelirani ureditvi nekaterih institutov, ki so posredno povezani s tem načelom. Drugo posebno načelo pravdnega postopka, ki ga zajema ta diplomska naloga, pa je načelo koncentracije postopka. V diplomski nalogi sem predstavila sam razvoj tega načela skozi različne novele Zakona o pravdnem postopku. Poudarek pa je na trenutno aktualni ureditvi načela po noveli ZPP-E. Na kratko sem omenila tudi pomen omenjenega načela v posebnih postopkih in opisala posledice kršitve načela.
Ključne besede: civilni pravdni postopek, glavna obravnava, novela ZPP-E, načelo javnosti, poslovna skrivnost, tajni podatki, načelo koncentracije, program vodenja, pripravljalni narok
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1110; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (319,27 KB)

16.
Holekova Nežika - nova kvaliteta v Tavčarjevi novelistiki
Janko Čar, 1986, izvirni znanstveni članek

Opis: Novela Holekova Nežika prinaša v Tavčarjevo novelistično pisanje pomembne novosti.Slovenska književna zgodovina je tej noveli posvetila različne opombe, nasploh pa se z njo ni posebej ukvarjala. Zato se tu osvetljujejo vsaj tiste vsebinske, idejne in estetske prvine, ki so posebno konstitutivne za nadaljnji razvoj Tavčarjeve vaške proze.
Ključne besede: slovenska književnost, Ivan Tavčar, novela, Holekova Nežika, vaška proza
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 731; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
VROČANJE PO ZUP: AKTUALNA UREDITEV IN ANALIZA ZAVRNJENEGA PREDLOGA ZUP-I (2015)
Sarah Gumilar, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistem vročanja, ki je urejen v Zakonu o splošnem upravnem (v nadaljevanju: ZUP), je celovit sistem pravil, ki predvideva rešitve za marsikatero situacijo, do katere bi pri vročanju dokumentov utegnilo priti. Po določbah ZUP se vročajo tisti dokumenti, ki se morajo zaradi začetka teka rokov vročiti osebno, v roke tistemu, komur so namenjeni. Čedalje pogosteje se uporablja tudi vročanje po elektronski poti. Ta način vročanja se na podlagi 87. člena ZUP šteje za osebno vročanje, če so izpolnjeni določeni pogoji. Naslovnik mora namreč imeti varen elektronski predal, kamor mu organ pošlje dokument, ter varen elektronski podpis, ki mora biti za potrebe elektronskega vročanja overjen s kvalificiranim potrdilom. S slednjim naslovnik ob prevzemu dokumenta potrdi svojo identiteto. ZUP ureja tudi številne posebne primere vročanja. Kljub temu pa zaradi raznolikih upravnih postopkov še vedno prihaja do situacij, zaradi katerih se razvijajo težnje po tem, da bi se sedanji sistem vročanja izboljšal. Stremi se predvsem k temu, da bi se sistem vročanja poenostavil in poenotil s posebnimi pravili o vročanju, ki jih določajo drugi zakoni. Takšen poskus izboljšave dosedanje ureditve vročanja je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki je predvideval nov način vročitve, vročitev z seznanitvijo.
Ključne besede: ZUP, upravni postopek, osebno vročanje, elektronsko vročanje, vročilnica, novela I, vročanje z seznanitvijo
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 2174; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

18.
ZNAČILNOSTI KREOLIZMA V IZBRANIH JUŽNOAMERIŠKIH ROMANIH
Maruša Bence, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se ukvarjala s prikazom kreolizma v izbranih literarnih delih, in sicer v romanu Doña Barbara, v romanu Don Segundo Sombra in v romanu Vrtinec. Kreolizem je v latinskoameriški literaturi dobro poznan literarni tok. Značilnost kreolizma je, da obravnava razmerje med ljudmi in naravo, razmerje med dobrim in slabim, a ne (nujno) na osnovi opisovanja narave, kot je to bilo značilno za romantiko. Za kreolizem so značilni opisi pristne narave, domačega človeka in domačih običajev, ki so tipični za določeno kulturo, ki jo roman opisuje. Pri nas je kreolizem zelo slabo poznan, zanj tipični romani pa so skorajda neznani. V diplomski nalogi sem na kratko opisala zgodovino latinskoameriške književnosti, v posameznih poglavjih pa so predstavljene še književnosti, katerim pripadajo izbrani romani, torej venezuelska, kolumbijska in argentinska književnost. V nadaljevanju sledi motivno-tematska analiza izbranih romanov. Značilni motivi so: motiv narave, motiv ljudskih pripovedi in motiv običajev. S primerjavo motivov sem ugotovila, da so si romani motivno med seboj precej podobni, razlikujejo pa se v posameznih opisih. V vseh obravnavanih delih je najbolj prisoten in najbolj natančno opisan motiv narave. V vseh treh romanih so zastopani tudi motivi običajev in ljudskih pripovedi. Roman Don Segundo Sombra izstopa po dveh značilnostih, in sicer je v njem motiv ljudskih pripovedi najbolj skopo opisan, motiv običajev pa je najbolj zastopan.
Ključne besede: kreolizem, novela de la tierra, regionalizem, motivi, Romulo Gallegos, Doña Barbara, Ricardo Guiraldes, Don Segundo Sombra, Jose Eustasio Rivera, Vrtinec.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 477; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (851,54 KB)

19.
PRAVNE MOŽNOSTI IN SMOTRNOST AKTIVNEGA PRISTOPA PRI UPRAVLJANJU SLABIH TERJATEV DO PODJETIJ V BANKAH
Martin Kandrič, 2016, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov. Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema. Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a. V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga. S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine. V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki.
Ključne besede: gospodarska in finančna kriza, prezadolženost, kreditna aktivnost, aktivno upravljanje slabih terjatev, DUTB, prestrukturiranje, insolventni postopki, Novela F ZFPPIPP, načela prestrukturiranja, izvedljiv poslovni model, scenariji poplačil.
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 878; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

20.
Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse
Jan Glavica, 2015, diplomsko delo

Opis: Posebni zemljiškoknjižni postopki, so postopki, ki so značilni le za nekatere specifične pravne položaje ter pravne institute in katere je prav zaradi tega zakonodajalec umestil v posebno poglavje zakona. Posebni zemljiškoknjižni postopki so tako postopek izbrisa starih hipotek, postopek nastavitve ter dopolnitve zemljiške knjige ter postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V diplomskem delu z naslovom Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse sem se osredotočil na obravnavo omenjenih postopkov predvsem z vidika sodne prakse Višjega sodišča v Kopru in sprememb, ki jih je prinesla uvedba novele Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Le-ta se je pričela uporabljati s 1.5.2011. Diplomska naloga se prične z zgodovinskim pregledom zemljiške knjige, njeno organizacijo ter z obravnavo temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava. Zajel sem tudi najpomembnejše vrste vpisov v zemljiško knjigo, k temu pa dodal še nepravilne vpise. V tretjem poglavju sem predstavil značilnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova načela, ki so izrednega pomena zaradi specifične narave le-tega. Temu sledijo nova postopkovna pravila zemljiškoknjižnega postopka, ki jih uvede novela ZZK-1C. Kot že omenjeno sem se v zadnjem delu naloge posvetil opisu posebnih zemljiškoknjižnih postopkov in sicer postopku izbrisa starih hipotek, postopku nastavitve in dopolnitve zemljiške knjige ter postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine s pregledom sodne prakse. Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovil, da je med posebnimi zemljiškoknjižnimi postopki v praksi najpomembnejši postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, pri katerem je zaslediti tudi največ sodnih odločb.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, načela zemljiškoknjižnega prava, posebni zemljiškoknjižni postopki, zemljiškoknjižni predlog, sodna praksa.
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1628; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici