| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv funkcionalizacij in struktur metakrilatnih monolitov na pretočnosti in kapacitete za različno velike molekule
Vida Frankovič, 2009, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih desetletjih je bilo veliko narejeno na področju priprave in izboljšave kromatografskih nosilcev za doseganje čim boljše ločbe biomolekul. Convection Interaction Media (CIM) ionsko-izmenjevalni metakrilatni monolitni kromatografski nosilci vedno bolj pridobivajo na pomenu pri hitrih ločbah in čiščenju velikih biomolekul, kot so večji proteini, DNA, virusi, bakteriofagi, itd. Zaradi njihove posebne odprto-porozne strukture, ki omogoča hitro izmenjavo molekul med mobilno in stacionarno fazo na osnovi konvektivnega prenosa, izkazujejo pretočno neodvisno ločbo in dinamično vezno kapaciteto. Velikost por monolitnih nosilcev igra zelo pomembno vlogo pri ločevanju različno velikih molekul. Pore morajo biti dovolj velike, da omogočajo neovirano vezavo in ločbo biomolekul določene velikosti. Velike molekule se lahko v premajhnih porah ujamejo in zamašijo pretočne kanale, kar se lahko odrazi v manjših izkoristkih pri ločevanju in čiščenju. Poleg tega lahko zaradi zamašitve tlak na nosilcu močno naraste in pride do fizičnih poškodb le tega. Pri izbiri nosilca z določeno velikostjo por je potrebno biti pazljiv, saj se lahko vezna kapaciteta zmanjša na račun večjih por, zaradi zmanjšanja specifične površine. Predmet mojega doktorskega dela je bil najti ustrezen način funkcionalizacije površine por monolita, ki bo zagotavljala zvišanje kapacitete biomolekul ob čim nižjem padcu tlaka. Najpogostje se v ta namen uporablja uvajanje polimernih verig (lovk) s tehniko pripajanja (graftiranje). Rezultati doktorske disertacije so pokazali najmanj dva do tri kratno povišanje dinamične vezne kapacitete za številne različno velike molekule, vključno s plazmidno DNA na graftiranih monolitnih nosilcih. Čeprav graftiranje na površino metakrilatnih monolitov povzroča nižjo prepustnost, je njihova kapaciteta mnogo višja od ne-graftiranih monolitov, ki imajo isto prepustnost pri enakih pogojih. Zaradi dokazanih pretočno neodvisnih lastnosti, lahko graftirani metakrilatni monoliti postanejo primerna izbira za čiščenje različno velikih molekul. Izboljšanje procesov čiščenja biomolekul je mogoče na področju produktivnosti, selektivnosti in enostavnejše uporabe. Idealno so vse tri karakteristike zajete v enem samem kromatografskem nosilcu, kar omogoča čiščenje v enem samem kromatografskem koraku. Z graftiranjem hidrofobnih linearnih verig in naknadno pretvorbo preostalih epoksi v anionske skupine nam je uspelo pripraviti monolit z mešanimi adsorpcijskimi lastnostmi, ki se je izkazal kot učinkovit v procesu čiščenja pDNA.
Ključne besede: graftiranje (pripajanje), funkcionalizacija, CIM monoliti, anionsko-izmenjevalni kromatografski nosilci, DEAE, padec tlaka, prepustnost, dinamična vezna kapaciteta, proteini, pDNA, število veznih mest (z-faktor), kombinirani monoliti
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 3653; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

22.
Izbor naravnih materialov v sistemih s pritrjeno biomaso za čiščenje odpadnih vod
Barbara Jeznik, 2009, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na raziskavi problematike tekstilnih odpadnih vod iz barvarn. Raziskovalno delo je potekalo na treh laboratorijsko pripravljenih odpadnih kopeli, ki so poleg barvil (ena je vsebovala 1:2 kovinsko kompleksno barvilo, dve pa reaktivno barvilo) vsebovale še tekstilna pomožna sredstva in kemikalije. Odpadne kopeli predstavljajo realne kopeli iz barvarn, za katere se je v raziskovalnem delu uporabil postopek biološkega čiščenja s pritrjeno biomaso. Kot nosilci biomase, ki so pri čiščenju tudi aktivno sodelovali, so bili uporabljeni: lesne gobe, apnenec, zeolit in šotni granulat. V nalogi so opisane metode dela, ki so bile uporabljene z namenom, da se razišče vpliv različnih sestav odpadnih kopeli in različnih nosilcev na učinek čiščenja tekstilnih odpadnih kopeli iz barvarn. S spektroskopsko analizo se je na osnovi izmerjenih absorbanc določila stopnja razbarvanja barvila in spektralni absorpcijski koeficienti za odpadne vode pred in po čiščenju. Z merjenjem parametrov onesnaženosti se je ugotavljala učinkovitost različnih nosilcev biomase. Z določanjem pH, oksidacijsko redukcijskega potenciala in električne prevodnosti so se ugotavljale spremembe v odpadni kopeli po čiščenju. Določili so se tudi osnovni parametri sistema, kot so poroznost nosilca in zadrževalni časi v sistemu. Določile so se lastnosti in vpliv vseh barvil, kemikalij in tekstilno pomožnih sredstev v odpadnih kopelih ter lastnosti izlužkov nosilcev biomase in njihov vpliv na učinek čiščenja. Zaključki na osnovi rezultatov so pokazali, da so določeni nosilci biomase bolj primerni za čiščenje določenih odpadnih kopeli. Lesne gobe in šotni granulat sta primerna za čiščenje močno alkalnih odpadnih kopeli. Apnenec je lahko primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Acid Blue 158, medtem ko je zeolit primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Reactive Yellow 15.
Ključne besede: biološko čiščenje, ekologija, nosilci biomase, kovinsko kompleksna barvila, reaktivna barvila, tekstilne odpadne vode
Objavljeno: 12.03.2010; Ogledov: 2621; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (12,62 MB)

23.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH V PODJETJU REFLEX D.O.O.
Dejan Podlesek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej opredelili pojma izobraževanje in usposabljanje, ter predstavili vsebinske razlike. Predstavili smo njun pomen za podjetje ter za zaposlene. Nato smo si ogledali obstoječe oblike ter predstavili proces načrtovanja, organiziranja in izvedbe izobraževanja in usposabljanja. Teoretični del smo zaključili z nosilci izobraževanja in usposabljanja. V praktičnem delu smo najprej predstavili podjetje Reflex d. o. o. Nato smo se osredotočili na izbrano temo izobraževanje in usposabljanje v podjetju. Predstavili smo pomen izobraževanja in usposabljanja za podjetje, ter sistem od ugotavljanja potreb do same izvedbe ter ovrednotenja procesa. Na koncu smo predstavili analizo izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetju, ki smo jo opravili s pomočjo ankete, rezultate pa smo s komentarji prikazali grafično.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, zaposleni, cilji, oblike, načrtovanje, organizacija, izvedba, nosilci, analiza, Reflex d. o. o.
Objavljeno: 11.11.2010; Ogledov: 1605; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

24.
PISMO V SLOVENSKI KRATKI PROZI OD 1899 DO 1930
Mojca Kumprej, 2010, diplomsko delo

Opis: Pomembna vloga pisem je vidna v vseh zgodovinskih obdobjih od starega veka do današnjega obdobja, še posebno od vznika prvih civilizacij do razvoja telegrafa in telefona v poznem 19. stoletju (Vidmar 2009: 31, Hodkinson 2007: 285). Zvrst, kot je pismo, imenujemo polliterarno ali v skrajnem pomenu neliterarno zvrst, ki ji starejša literarna veda ni pripisovala položaja zvrsti v tradicionalnem konceptu literature. Pismo je v pogledih sodobne literarne teorije opredeljeno kot pisno sporočilo med dvema prostorsko ločenima osebama ali skupinama ljudi, ki ga pošiljatelj s pomočjo uvodnih in zaključnih obrazcev naslavlja na prejemnika. V diplomskem delu natančneje predstavljam pisemsko kratko prozo in pismo, ki se kot element medžanrskega diskurza pojavi v kratki prozi. Analiza zajema 23 kratkih pripovedi 12 pisateljev. Pri vseh sem ugotavljala prisotnost oz. odsotnost fikcije in resničnosti. Predstavljam nosilce pisemskega govora, podajam točke ujemanja in odstopanja pisemske proze in pisma kot elementa medžanrskega diskurza ter izpostavljam nosilko pisemskega govora, ki ima v pismih določenih pisateljev privilegirano mesto. Številni pisatelji so za prvoosebnega pripovedovalca/izpovedovalca izbrali prav žensko.
Ključne besede: pismo, kratka proza, fikcija, nosilci pisemskega govora, ženski pripovedni jaz.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1304; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (655,47 KB)

25.
Nanostrukturirani materiali za imobilizacijo biokatalizatorja.
Franja Šulek, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi je nazorno predstavljen postopek sinteze magnetnih nanodelcev iz železovega oksida maghemita, γ-Fe2O3, za vezavo biokatalizatorja. Magnetni nanodelci, ki v zadnjih letih vse bolj pridobivajo na vrednosti kot potencialni encimski nosilci, so bili najprej sintetizirani z metodo obarjanja ali koprecipitacije železovih (II, Fe2+) in železovih (III, Fe3+) ionov v alkalnem mediju pri hitrem mešanju in visoki temperaturi. Površinska funkcionalizacija magnetnih nanodelcev je bila izvedena v dveh stopnjah. Primarna funkcionalna prevleka iz silicijevega dioksida (SiO2), ki delcem daje predvsem višjo stabilnost, je bila sintetizirana pri striktno kontroliranih reakcijskih pogojih iz natrijevega silikata ali Na2SiO3. Sekundarni funkcionalni sloj za doseganje višje funkcionalnosti in reaktivnosti površine nanodelcev je bil sintetiziran iz organskih molekul aminosilana ali 3-(2-aminoetilamino)-propil-dimetoksimetilsilana v kislem mediju. V nadaljnjem so bili tako površinsko spremenjeni magnetni nanodelci uporabljeni za imobilizacijo specifičnega biokatalizatorja holesterol oksidaze (ChOx, EC 1.1.3.6) iz Corynebacterium sp. Analiza magnetnih nanodelcev z imobilizirano ChOx je pokazala, da so imeli nanodelci značilno obliko kroglice ali sfere s povprečnim premerom 50,2 nm. Vezava holesterol oksidaze je bila uspešno potrjena tudi s FT-IR tehniko. Učinkovitost imobilizacije na magnetni nosilec je znašala 92 % pri uporabljeni koncentraciji encima 100 µg mL-1. Aktivnost imobilizirane ChOx na magnetne nanodelce, prevlečene s tanko plastjo silikatne prevleke premera 3 nm, je bila 57 % v primerjavi z aktivnostjo ChOx. Študija vpliva pH-vrednosti in temperature na aktivnost in stabilnost encimskega preparata je pokazala, da ima imobilizirana ChOx višjo toleranco na spremembo pH-vrednosti okolja in višjo termično stabilnost. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane ChOx pri ponovni uporabi dobra. V drugem delu doktorske disertacije je opisana priprava aktivnih encimskih skupkov iz encima peroksidaze (HRP, EC 1.11.1.7), pridobljenega iz navadnega hrena (lat.: Armoracia rusticana or Cochlearia armoracia), in postopek zamreženja le-teh z glutaraldehidom za pripravo končne oblike stabilnih zamreženih encimskih skupkov ali na kratko CLEAs. Postopek priprave CLEAs je bil razdeljen na dva ključna dela, in sicer, na obarjanje topnega ali nativnega encima s pomočjo ustreznega obarjalnega reagenta, in na nadaljnjo zamreženje tako izoborjenega encima s pomočjo mrežnega povezovalca. Končni videz CLEAs je podoben motni suspenziji, v kateri so jasno vidni skupki encimov, značilne sferične oblike in premera okrog 250 nm. Uspešno smo sintetizirali zamrežene encimske skupke iz hrenove peroksidaze pod različnimi testnimi pogoji. Končna aktivnost encimskih skupkov iz HRP je bila 83 %. Zamrežene encimske skupke smo sintetizirali v prisotnosti encima albumina iz kokošjih jajc in funkcionalnega aditiva, penta-etilen-heksanamina (PEHA). Encim albumin poveča stabilnost encimskih skupkov, medtem ko PEHA poveča število prostih amino skupin (-NH2) na zunanji površini encima HRP, kar poenostavi postopek zamreženja encimskih delcev z mrežnim povezovalcem.
Ključne besede: imobilizacija biokatalizatorja, encimski nosilci, nanostrukturirani materiali, magnetni nanodelci, površinska funkcionalizacija, zamreženi encimski skupki, stabilizacija biokatalizatorja, holesterol oksidaza, hrenova peroksidaza
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 3149; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

26.
Optimizacija informacijskih tokov v gradbenih projektih kot osnova za učinkovito strategijo uvajanja informacijskih tehnologij
Nenad Čuš Babič, 2011, doktorska disertacija

Opis: Zaradi nenehnih pritiskov po skrajševanju rokov in zniževanju cen gradbenih storitev se podjetja na področju gradbeništva stalno soočajo s potrebo po večanju produktivnosti in ena izmed možnih rešitev je industrializacija gradbene proizvodnje. Industrializacija gradbenih procesov zahteva visoko stopnjo avtomatizacije in v tej točki se gradbena industrija sooča s številnimi problemi. Večina manjših in srednje velikih podjetij, ki v stroki prevladujejo, uporablja IT na zelo nizki stopnji. Še posebej so težave povezane z vzpostavitvijo in upravljanjem ustreznih informacijskih tokov, vzpostavljanjem interoperabilnosti med udeleženci in s tem povezanimi informacijskimi sistemi. V gradbeništvu se za potrebe izmenjave informacij o gradbenem objektu uveljavi koncept informacijskega modela zgradbe (Building Information Model – BIM). BIM gradbeni objekt opisuje celovito in nedvoumno ter v več dimenzijah. Je objektno zasnovan načrt zgradbe, ki vsebuje informacije o posameznih elementih – delih zgradbe – vključno z njihovimi atributi ter povezavami. Z uporabo BIM dosežemo enoten dostop do informacij za potrebe različnih panog, ki v gradbenem projektu sodelujejo. Vendar pa vpeljava koncepta modelno zasnovane gradnje v prakso kljub velikim naporom raziskovalcev in industrije še vedno ne poteka dovolj učinkovito. V pričujoči raziskavi smo opravili analizo obstoječe prakse upravljanja z informacijami o objektih ter analizo pristopov k prehodu iz tradicionalne v modelno zasnovano gradnjo. Kot orodje analize smo uporabili ogrodje, ki ga je v sklopu institucionalne teorije definiral Scott [Scott 2004] in v katerem so opredeljeni tipi nosilcev institucij. V analizi smo 2D načrtovanje obravnavali kot institucionalizirano obliko delovanja in preučevali njegovo togo vpetost v procese in metode, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Želeli smo predvsem osvetliti razloge za stabilnost 2D pristopa v gradbeni in arhitekturni praksi. V drugem delu analize smo izsledke dveh izbranih velikih evropskih projektov umestili v splošno ogrodje procesa institucionalizacije povzetem po Tolbert & Zuckerjevem modelu [Scott 2007]. Namen tega dela analize je preučevanje sodobnih pristopov k prehodu v modelno gradnjo in postavljanje temeljev za boljše strateško odločanje pri nadaljnjem razvoju modelno zasnovane gradnje. Ključno vlogo za transformacijo gradbene industrije imajo mehanizmi, ki oblikujejo motivacijo za uvedbo sprememb, zato smo temu posvetili posebno pozornost in pokazali pomen ekonomskih učinkov v primerjavi s tehnično odličnostjo uvedenih rešitev. Osredotočili smo se še na v sedanji praksi manjkajoče vloge in druge organizacijske vidike. V zadnjem delu smo na študiju primera pokazali kako lahko spoznanja izvedene analize uporabimo pri inovacijskih procesih v gradbeni industriji. Razvili smo prototip celovite organizacijsko-informacijske rešitev za vpeljavo modelno zasnovanega spremljanja gradnje in upravljanje z materialnimi tokovi. Na osnovi analize vlog udeležencev in ustaljenih delovnih procesov smo pripravili model informacijskih preslikav, ki zagotavlja večjo transparentnost materialnega toka. Omenjena preslikava obravnava posplošitve posameznih gradbenih elementov na nivo tipa/vrste elementa, pri čemer je potrebno ločiti identiteto posameznega načrtovanega gradbenega elementa od identitete fizično izdelanega gradbenega elementa. Navedeno področje smo izbrali, ker med seboj povezuje prej slabo povezana segmenta masovne proizvodnje in inženirskega načrtovanja in ima zato velik potencial za uspešno vpeljavo novih pristopov. Po drugi strani je upravljanje materialnega toka eden izmed bistvenih virov neučinkovitosti gradbene proizvodnje, ki ga z uporabo obstoječih pristopov temelječih na 2D načrtih ni mogoče učinkovito izpeljati. Pri oblikovanju opisane rešitve smo se držali načela, da morajo demonstracijski projekti pokazati predvsem ekonomske učinke in ne prevladujoče tehničnih, saj je vodilni mehanizem sprememb v gradbeni industriji večanje pridobitev.
Ključne besede: : informacijsko modeliranje zgradb, interoperabilnost, informacijski tok, gradbena proizvodnja, načrtovanje zgradb, industrializacija gradnje, spremljanje materialnega toka, vodenje projektov, institucionalna teorija, institucionalizacija, nosilci institucij, mehanizmi institucionalizacije
Objavljeno: 22.07.2011; Ogledov: 3330; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

27.
Aryl acrylate porous functional polymer supports from water-in-oil-in-water multiple emulsions
Dejan Štefanec, Peter Krajnc, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Porous functional polymer supports are a class of material of wide interest due to the possibility of immobilising reactive species. A simplified procedure was applied for the preparation of porous polymer supports using a water-in-oil-in-water multiple emulsion. The primary emulsion was a high internal phase emulsion, having a volume fraction of water phase up to 95%. Two reactive acrylates, namely 4-nitrophenyl acrylate and 2,4,6-trichlorophenyl acrylate, were (separately) incorporated in the oil phase in order to obtain porous reactive polymer supports. Both acrylates were crosslinked with either divinylbenzene or ethylene glycol dimethacrylate, and beads of size ca 60 m were obtained after the polymerisation of droplets suspended into the secondary aqueous phase. In the case of 4-nitrophenyl acrylate and divinylbenzene as a crosslinker, particles with a star shape, the core being ca 60 m in diameter and the arms ca 180 m in length, were obtained. The polymers were functionalised with morpholine, tris(2-aminoethyl)amine, piperidine or piperazine yielding supports with loadings of reactive groups of between 2.6 and 6.6 mmol g-1. The results show that multiple emulsions can be precursors for porous polymer preparation.
Ključne besede: multiple emulzije, polimerni nosilci, HIPE, organska sinteza na trdni fazi, polimerni lovilci, emulzija z visokim deležem notranje faze, aril akrilati, multiple emulsions, polymer supports, HIPE, solid phase organic synthesis, polymer supported scavengers, high internal phase emulsions, arylacrylates
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1604; Prenosov: 82
URL Povezava na celotno besedilo

28.
SINTEZA IN UPORABA ORGANSKIH BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV ZA KONTROLIRANO SPROŠČANJE AKTIVNIH SUBSTANC
Anja Veronovski, 2013, doktorska disertacija

Opis: Veliko število polimerov danes v farmaciji uporabljajo za sintezo nosilcev aktivnih substanc. Ti polimeri morajo biti kemijsko stabilni, zanesljivi, z veliko specifično površino, primerno kemijsko strukturo površine in poroznostjo, zagotovili pa naj bi tudi nizke stroške procesiranja. Obetavni kandidati za takšno uporabo so naravni polisaharidi kot alginat, guar, ksantan, agar in citozan. V naših raziskavah smo za pripravo biorazgradljivih organskih aerogelov uporabili alginate. Alginati so varni, stabilni, netoksični in iz pridobljenih obnovljivih virov. Podobni so izvencelični matrici z veliko kemijsko prilagodljivostjo, imajo dobro biološko delovanje, njihova razgradnja pa je vodena encimsko ali celično. V vodnih raztopinah in stiku z divalentnimi kationi kot so Sr2+, Ca2+ in Ba2+ so podvrženi reverzibilnemu geliranju in nastanku ionskih vezi. Namen naše raziskave je bil sintetizirati stabilne biorazgradljive aerogele ter jih uporabiti kot nosilce aktivnih substanc nikotinske kisline in teofilina z namenom kontroliranega sproščanja iz končne formulacije. Za sol-gel sintezo alginatnih hidrogelov smo uporabili dve temeljni metodi ionskega zamreženja: difuzijsko metodo in notranjo vgrajevalno metodo. V primeru prve metode pride do zamreženja z difuzijo ionov iz raztopine v alginatno raztopino in dobimo gel v obliki sferičnih zrn. Prav tako smo okoli sferičnega jedra sintetizirali alginatne membrane zaradi možnosti bolj kontroliranega sproščanja. Pri notranji vgrajevalni metodi se kationi s pomočjo spreminjanja pH sproščajo kontrolirano iz inertnega vira kationov znotraj alginatne raztopine. Po tej metodi dobimo monolitni gel. Po pripravi hidrogela smo z uporabo 100% etanola izmenjali vodo ter dobili alkogel. Etanol smo kasneje odstranili s superkritičnim sušenjem s CO2 (100 bar, 40°C) in dobili aerogel, ki smo ga uporabili kot nosilec aktivnih substanc, dodanih med samo sol-gel sintezo. Alginatne sferične in monolitne aerogele smo analizirali z uporabo DSC, SEM-a ter porozimetrije. Proučevali smo vpliv koncentracije in viskoznosti alginata v začetni raztopini in vpliv uporabljene sintezne metode na sproščanje nikotinske kisline ter teofilina kot modelnih substanc. Izkazalo se je, da z višanjem začetne koncentracije in viskoznosti alginatne raztopine dobimo bolj zamrežene aerogele z večjo mehansko močjo. Prav tako je uporaba sinteze z notranjo vgrajevalno metodo med sproščanjem modelne substance le to uspešneje zadržala v aerogelu in s tem upočasnila sproščanje. Proučevali smo tudi vpliv sproščanja aktivnih substanc iz multi-membranskih sferičnih nosilcev v odvisnosti od koncentracije alginata v vodni raztopini ter koncentracije soli CaCl2 in BaCl2. Ker je alginat anionski polisaharid, smo glede na literaturo pričakovali, da ima končni alginatni aerogel afiniteto do vezave in počasnejšega sproščanja ionskih aktivnih substanc. Rezultati so pokazali, da v primeru ionske substance nikotinske kisline z zamreženjem alginata s Ca ioni in večanjem števila membran okoli sferičnega jedra dosežemo kontrolirano sproščanje, medtem ko uporaba Ca ionov za zamreženje alginata v primeru substance teofilina ni bila uspešna, zato smo uporabili Ba ione, ki pa so uspeli v alginatnem aerogelu zadržati substanco daljši čas. Višja kot je bila koncentracija Ba ionov v vodni raztopini za zamreženje alginata, počasnejše je bilo sproščanje teofilina iz multi-membranskega sferičnega aerogela.
Ključne besede: Naravni polisaharidi, organski biorazgradljivi geli, sol-gel sinteza, aerogeli, nosilci aktivnih substanc, kontrolirano dostavljanje aktivnih substanc.
Objavljeno: 24.05.2013; Ogledov: 2102; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

29.
ORGANIZIRANJE JAVNE UPRAVE
Mateja Vurcer, 2013, diplomsko delo

Opis: Po ustavi je vlada Republike Slovenije organ oziroma veja izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave republike Slovenije. Del izvršilne oblasti je uprava, ki izvršuje upravne naloge. Uprava na izvedbeni ravni neposredno skrbi, da se sprejete odločitve uresničujejo v vsakodnevnem družbenem življenju. Delovanje uprave temelji na načelu ustavnosti in zakonitosti in na načelu samostojnosti. Javna uprava je širši pojem od državne uprave, ker zajema tudi lokalno samoupravo, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Javna uprava je uprava v javnih zadevah. Delovanje javne uprave je obraz države in družbenega gledanja na razmerje med skupnostjo in posameznikom. Upravljanje je dejavnost, katere bistvo je v usmerjanju, določanju smeri za dosego cilja. Je upravljanje skupnih družbenih zadev oziroma dejavnosti, ki so v (javnem, splošnem, skupnem) interesu celotne družbe. Javni interes pa je tisto, kar šteje družba, organizirana v državo ali drugo pravno organizacijsko teritorialno enoto oziroma skupnost po svojih merilih za svojo korist. Področje javne uprave ureja upravno pravo, ki vsebuje norme. Pravne norme in predpisi pa so osnova za vključevanje in urejanje na področju družbenih odnosov. Organizirana mora biti tako, da se zadovolji družbene interese. Organizacija je proces delitve dela in sistematično povezovanje delov operacij, razdeljenih med različne ljudi, ki delujejo za uresničevanje določenih skupnih ciljev. Skupna izhodišča za notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest določa vladna odredba. Odredba natančneje določa naloge, ki se opravljajo za posamezno delovno mesto ter pogoje za zaposlitev na teh delovnih mestih. Akt izda minister s soglasjem vlade. Akt o sistematizaciji je seznam predvidenih delovnih mest, ki omogoča preglednost in načrtnost pri zaposlovanju. Klasifikacija (razvrščanje) javnih uslužbencev omogoča načrtovanje in nadzor nad zaposlovanjem v javni upravi, organizacijsko racionalizacijo in poenotene pogoje za zaposlitev na istovrstnih delovnih mestih. V okviru pravnih oseb javnega prava delujejo tudi javni skladi , ki upravljajo in razpolagajo s premoženjem, ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa.
Ključne besede: Javna uprava so organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve oz. dejavnosti upravljanja v javnih zadevah (državna uprava, lokalna samouprava in nosilci javnih pooblastil). Javni sektor je širši pojem, ki ga poleg javne uprave sestavljajo še javni zavodi, javna podjetja in druge neprofitne organizacije. Javni skladi - ustanavljajo jih država in lokalne skupnosti za zbiranje sredstev za določen namen in za gospodarjenje s temi sredstvi.
Objavljeno: 25.03.2014; Ogledov: 1043; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (572,72 KB)

30.
PRESOJA OBRAČUNAVANJA STROŠKOV V DRUŽBI SLOVENSKE ŽELEZNICE D.O.O.
Maja Grošl, 2013, diplomsko delo

Opis: Naloga predstavlja potek zajemanja stroškov v družbi Slovenske železnice – Tovorni promet, d.o.o. Tema se mi je zdela zanimiva, saj sem želela presoditi način zajemanja stroškov v družbi SŽ – TP, d.o.o, predvsem zaradi specifičnosti podjetja. V teoretičnem delu, ki predstavlja izhodišče za praktični del, sem se omejila na stroške predvsem na neposredne in posredne. Dobila sem pogled v razvrščanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih ter kaj so kalkulacije in kakšen je njihov namen v podjetjih. V praktičnem delu naloge sem predstavila železniško storitev v tovornem prometu in sicer Službo za proizvodnjo v družbi SŽ – TP, d.o.o. Predstavila sem primer zajemanja stroškov za 16 procesov osnovne dejavnost tovornega prometa na proizvodni lokaciji Maribor – Tezno. Dobila sem vpogled v module programa SAP R/3, njegove pomanjkljivosti ter v obračunsko kalkulacijo, ki je razčlenjena po stroškovnih mestih in vrstah stroškov. Ker je bil glavni namen naloge proučiti obstoječi sistem zajemanja stroškov v družbi SŽ – TP, d.o.o., sem s pomočjo programa SAP R/3 in s pomočjo internega kontnega plana presodila ali je sistem zajemanja stroškov učinkovit. Skozi nalogo sem ugotovila ter presodila, da uporaba programa SAP R/3 delno omogoča natančno spremljanje stroškov in je zaradi reorganizacije sistema potreben prilagoditve izboljšav in sprememb. Problem pri zajemanju stroškov predstavljajo zelo različni in številčni procesi dela ter številna stroškovna mesta, kjer ti procesi dela nastajajo. Menim, da bi družbi koristilo, če program SAP nadgradijo in ves sistem usmerijo vanj. Tako bi zmanjšali stroške in omogočili vpogled v višino stroškov družbe in v kalkulacijo stroškov iz proizvodnih lokacij celotne Slovenije.
Ključne besede: stroški, stroškovna mesta, stroškovni nosilci, zajemanje stroškov, kalkulacija.
Objavljeno: 28.10.2014; Ogledov: 1152; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici