| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI NORMIRANIH ALI DEJANSKIH ODHODKOV NA POSLOVANJE PODJETNIKA
Sonja Zelnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi analiziramo pavšalno obdavčitev, ki je za Slovenijo nov davčni sistem. Ideja sama v svetu ni tako nova. Različne oblike pavšalne obdavčitve so že nekaj časa prisotne v svetu, čeprav se je sistem najbolj uveljavil med državami vzhodne Evrope. Pavšalni sistemi držav, ki poznajo pavšalno obdavčitev, se med seboj razlikujejo. Čista »pavšalnost« pomeni obdavčitev vseh prihodkov s pavšalno davčno stopnjo, brez izjem. Razlike med pavšalnimi sistemi se odražajo v načinu ugotavljanja davčne osnove in višini davčne stopnje. Tako je davčna stopnja lahko enaka za vse vire dohodka ali pa se uporabljajo različne stopnje za različne dohodke in različne organizacijske oblike poslovanja. Med v nalogi obravnavanimi državami je Slovaška že zamenjala pavšalno obdavčitev s splošnim sistemom, ki vključuje progresivno obdavčitev in različne davčne stopnje za različne vire obdavčitve. Drugi dve državi, Bolgarija in Latvija, ohranjata pavšalno obdavčitev z različnimi davčnimi stopnjami. Slovenija je med opazovanimi državami edina, ki ima sočasno oba davčna sistema in omogoča izbiro med sistemoma. Davčni zavezanci se torej lahko, ob izpolnjevanju določenih pogojev, odločajo za ugotavljanje davčne osnove med dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki (splošen sistem) ali normiranimi odhodki (pavšalen sistem). Izbira sistema obdavčitve prav gotovo vpliva na poslovanje podjetnika. Pavšalen davčni sistem se je v Sloveniji izkazal kot učinkovit in uporaben za vse tiste davčne zavezance, ki opravljajo storitveno dejavnost, nimajo veliko prometa, zaposlenih in potrebe po dodatnih računovodskih informacijah. Za te zavezance je sistem enostaven, učinkovit in poceni. To še posebej velja za samostojne podjetnike, ki lahko vodijo samo poenostavljene evidence in so dokončno obdavčeni s pavšalno davčno stopnjo. Za vse ostale davčne zavezance pa to seveda ne velja, saj dosegajo enostavnost edino v obdavčitvi, medtem ko morajo zagotavljati vse potrebne računovodske evidence in poročila za poslovno odločanje in poročanje. Vendar možnost izbire ocenjujemo kot pozitivno. Ker raziskava v Sloveniji temelji na podatkih dveh let, menimo, da bomo lahko šele v naslednjih letih natančneje ocenili vse učinke pavšalne obdavčitve na poslovanje podjetnika.
Ključne besede: pavšalna obdavčitev, normirani odhodki, davčni sistem, davčni zavezanec, samostojni podjetnik, pravna oseba
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (5,97 MB)

2.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV PRI OBDAVČITVI DOHODKA IZ DEJAVNOSTI
Iris Plečko, 2016, magistrsko delo

Opis: Poenostavljeno zakonsko ureditev dohodka iz dejavnosti, ko lahko fizične osebe z dejavnostjo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je do 31.12.2012 poznalo premalo davčnih zavezancev, zaradi česar ta ureditev ni bila izkoriščena, kot bi lahko bila. Zakonodaja je bila precej neprijazna, saj je bila omogočena le tistim, ki so imeli prihodke pod 42.000 EUR letno in niso zaposlovali delavcev. Ovira so bili še normirani odhodki v višini samo 25 % ustvarjenih prihodkov (razen v treh primerih 70 %). Prihodki davčnih zavezancev so se upoštevali po načelu plačane realizacije. Ovira je bil tudi zapleten postopek akontiranja, ki je bil vezan na to, od koga je davčni zavezanec prejel izplačilo. Podatki iz napovedi in obračunov davčnega odtegljaja so se prenesli še v letno odmero dohodnine. Po 1.1.2013 davčni zavezanci za preteklo davčno leto oddajajo davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in lahko upoštevajo normirane odhodke v višini 70 % (po 1.1.2015 pa kar 80 %) prihodkov. Njihovi prihodki se upoštevajo po načelu zaračunane realizacije. Ker se dohodek iz dejavnosti ne všteva več v letno odmero dohodnine, je kot posledica tega postala večja fleksibilnost pri odločitvah zavezancev glede načina ugotavljanja davčne osnove in možnost vsakoletne spremembe z označbo v davčnem obračunu. S 1.1.2013 je povišan limit na 50.000 EUR prihodkov letno. Prav tako so poenostavljeni administrativni postopki, prepoznavnost te ureditve med davčnimi zavezanci se je v letu 2013 povečala na 14,35 % in v letu 2014 na 19,07 %. Glede na to, da bi se za to ureditev od 1.1.2013 naprej lahko odločilo okrog 79 % davčnih zavezancev, je bil odstotek tistih, ki so se za to ureditev odločili, še vedno nizek. Ko je bil s 1.1.2015 (zraven osnovnega limita 50.000 EUR) limit pod točno določenimi pogoji povišan na 100.000 EUR, se je v letu 2015 za normiranstvo odločilo 27,02 % zavezancev, po prvem četrtletju 2016 pa 31,62 %, a še vedno manj od pričakovanj. Pri analizi davčne obveznosti glede na prihodke, kot izhaja iz podatkov iz davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015, postane slika nizkega odstotka normirancev bolj jasna. Efektivna obdavčitev normirancev je od 1.1.2015 naprej 4,00 % glede na ustvarjene prihodke, kar bi naj bilo ugodno. Ko pa se analizira obdavčitev tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, je odstotek povprečne efektivne obdavčitve z akontacijo dohodnine za leto 2015 le 1,00 % glede na njihove prihodke. Glede na to, da se večina tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, preživlja s tem dohodkom, je ta ugotovitev pravzaprav zaskrbljujoča. Zato je potrebno poostriti nadzor davčnega organa nad obema načinoma ugotavljanja davčne osnove. To pa ne bo možno brez dodatnega zaposlovanja pri Finančni upravi RS. Premalo zaposlenih v kontroli in inšpekciji ne more vršiti takšnega nadzora, kot bi bil potreben nad trenutno 98.317 dejavnostmi fizičnih oseb (podatek na dan 31.3.2016).
Ključne besede: dohodnina, dohodek iz dejavnosti, ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, osnovna kmetijska iz gozdarska dejavnost, davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčna kultura
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1207; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici