| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 27 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Ključne besede: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1373; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

22.
SOCIALNODINAMSKE ZNAČILNOSTI RAZREDA KOT DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Nika Lah, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je star pojav, ki je pogost svetovni problem šol in v glavnem poteka znotraj razreda. Prav zato je osnovni namen tega magistrskega dela raziskati medvrstniško nasilje v kontekstu razreda. Podatki so bili pridobljeni v okviru širše raziskave o medvrstniškem nasilju, v kateri je, pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in v sodelovanju z asist. Marino Horvat, sodelovalo sedem študentk podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvajale na dvaindvajsetih osnovnih šolah od šestega do devetega razreda v Sloveniji in vključenih je bilo 2007 učencev iz 135 razredov. Izmed vprašalnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, sem v svoji magistrski nalogi uporabila Vprašalnik medvrstniških odnosov – Lestvica medvrstniškega nasilja in Stališča do medvrstniškega nasilja, Samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja, Razredne deskriptivne norme, s strani vrstnikov zaznano priljubljenost (vrstniške nominacije) in demografsko spremenljivko, razred. Raziskovalne hipoteze sem preverjala z multiplo regresijsko analizo in korelacijskimi analizami. Rezultati kažejo, da injunktivna norma, operacionalizirana kot stališča učencev do medvrstniškega nasilja, pomembno napoveduje izvajanje medvrstniškega nasilja, medtem ko deskriptivna razredna norma odobravanja nasilja in samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja nista pomembna napovednika tega. Izkazalo se je tudi, da v razredih z višjo deskriptivno razredno normo odobravanja nasilja učenci, s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v večji meri izvajajo medvrstniško nasilje, kot v razredih z nižjo deskriptivno normo. Prav tako sem ugotovila, da na našem vzorcu učenci, ki so s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v povprečju poročajo o visoki stopnji samoučinkovitosti za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, razred, razredne norme, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 695; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (837,64 KB)

23.
Sistem nagrajevanja v logistično distribucijskem centru večjega trgovskega podjetja
Luka Krušič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Delo vsebuje splošen pregled vrst nagrajevanja. Poudarek je na individualnem, skupinskem, finančnem in nefinančnem nagrajevanju. V delu je opisano, kdaj je za podjetja primerno katero izmed teh vrst izbrati. Izbrali smo tudi realno podjetje in ga analizirali, ter opisali nagrajevanje, ki ga podjetje izvaja.
Ključne besede: Sistemi nagrajevanja, plače, norme, logistično podjetje
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 500; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (475,58 KB)

24.
Implementacija tečajev tipa mf 45/60 in bio mw 45 v proizvodni proces
Tilen Štefane, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Implementacija tečajev tipa MF 45/60 in BIO MW 45 v proizvodni proces je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu je predstavljen zagonski elaborat projekta z naslovom Implementacije tečajev tipa MF 45/60 in BIO MW 45 v proizvodni proces in vsebuje namen projekta, rezultate projekta, analizo namenskih in objektnih ciljev projekta ter plane projekta. V drugem delu magistrskega dela so izvedene posamezne aktivnosti projekta, ki so bile definirane in načrtovane v zagonskem elaboratu. Izvedli smo podrobno preučitev tečajev, njihovo sestavo, delovanje in uporabljene materiale. Po preučitvi tečajev je sledilo normiranje časov posameznih delovnih operacij montaže in ergonomska ureditev delovnih mest. Nato smo uravnotežili montažno linijo in razmestili delovna mesta na predvidenem proizvodnem prostoru. Določili smo tudi dimenzije zabojev sestavnih delov na montažni liniji in ob njej.
Ključne besede: zagonski elaborat, ergonomija, norme, montažna linija
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 200; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

25.
Normativna ureditev za izvajanje obveščevalne protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v slovenski vojski
Tina Komac, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Obveščevalna zagotovitev predstavlja pomemben člen pri dosegi poslanstva Slovenske vojske. Izvaja se na vseh ravneh poveljevanja in zajema načrtovanje, odločanje in delovanje pri poveljevanju ter vodenju enot. Uresničevanje obveščevalne zagotovitve se izvaja z obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnostjo. Na podlagi te dejavnosti vojaški poveljniki sprejemajo odločitve in ukrepe. Za učinkovito delovanje mora biti ta dejavnost podprta z ustreznimi pravnimi akti, ki dajejo nosilcem dejavnosti pooblastila in pristojnosti. Naloga obravnava preučevanje zakonske ureditve na področju obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. Skozi diplomsko delo so predstavljeni temeljni pojmi, nosilci dela, načela, poslanstvo, načini dela, načini pridobivanja podatkov in zakonodaja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. K preoblikovanju sistema organiziranosti vojaške obveščevalne dejavnosti so pripomogla mednarodna sodelovanja, zato bomo v nalogi predstavili tudi mednarodni koncept obveščevalne dejavnosti. V nalogi je bilo ugotovljeno, da v slovenskih zakonih primanjkuje pooblastil in pristojnosti za pripadnike Slovenske vojske, da bi lahko učinkovito izvajali obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost. Reorganizacija na tem zakonskem področju je nujna, zato je v diplomskem delu predstavljen predlog za izboljšave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, varnostna dejavnost, Slovenska vojska, norme
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (535,37 KB)

26.
Vizija štiriletnega dela, programi in kriteriji izbora plavalne reprezentance Slovenije 2013-2016
Miha Potočnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno moje delo v vlogi selektorja plavalnih reprezentanc Slovenije v olimpijskem ciklusu 2013–2016. Obsega področje bazenskega in daljinskega plavanja. V nalogi smo predstavili kriterije izbora posameznih reprezentanc, norme za nastop na pomembnejših – ciljnih – tekmovanjih posamezne starostne kategorije, programe reprezentanc ter možnost sodelovanja s panožnim timom (v nadaljevanju PT) Plavalne zveze Slovenije (v nadaljevanju PZS) v smislu vključevanja strokovnjakov mejnih znanosti s področja medicine, športne prehrane, športne psihologije, kondicijske priprave, fizioterapije in masaže, analize tehnike, treningov in tekmovanj ter ne nazadnje odnosov z javnostjo. Diplomska naloga predstavlja razširitev avtorskega dela kandidature za selektorja 2013–2016 z naslovom ''Vizija štiriletnega dela, programi in kriteriji plavalne reprezentance Slovenije 2013–2016''. Cilj diplomske naloge je predstavitev dela selektorja in ugotavljanje ustreznosti postavljenih norm. Podana je bila analiza ustreznosti norm pri doseganju ciljnega rezultata, ki ga predstavlja doseženo šestnajsto mesto na ciljnem tekmovanju v objektivno merljivih disciplinah (p-vrednost, stopnja značilnosti). S statistično obdelavo podatkov (T-test in ANOVA) je bilo ugotovljeno, da povprečje norme in rezultata po tekmovanju ni statistično značilno. Znotraj povprečja posameznih disciplin se je ohranila statistična značilnost.
Ključne besede: plavanje, selektor, reprezentanca, kriteriji, norme, program, panožni tim
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 134; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

27.
Zakaj se pri predračunavanju ne lažemo?
Anže Kokol, 2019, diplomsko delo

Opis: Računovodsko predračunavanje je eden izmed najmočnejših inštrumentov menedžmenta pri nadziranju poslovanja podjetja, vendar ga zaposleni, ki predračune pripravljajo, lahko izigravajo. To seveda povečuje možnost namernih napak in omejuje učinkovitost uporabe predračunov za nadzor. Vendar raziskave na tem področju kažejo, da je izigravanje pri pripravi predračunov omejeno z dovzetnostjo zaposlenih za socialne norme. Poznavanje takšnega pojava bi lahko pomagalo menedžerjem pri nadzoru procesa predračunavanja. Sedanji pristopi nadzora so namreč pogosto togi in velikokrat omejujejo uporabnost predračunov, s tem pa tudi zmanjšujejo uspešnost poslovanja podjetja. Nov pristop s pomočjo merjenja in poznavanja psihološkega profila zaposlenih bi menedžerjem omogočil lažje določanje potrebnih kontrol, kar bi lahko povečalo uspešnost podjetja. Diplomsko delo v veliki meri temelji na raziskavi, objavljeni v reviji Management accounting reserch, z naslovom Why don't people lie? Negative affect intensity and preferences for honesty. V raziskavi avtorji Bay, A., Douthit, J., in Fulmer, B., ta pojav poimenujejo dovzetnost za resnico.
Ključne besede: Računovodsko predračunavanje, resnica, socialne norme.
Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (698,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici