| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
UČINKOVITOST VODNIH FILTROV
Aleš Žekš, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo želeli preučiti učinkovitost delovanja dveh filtrnih sistemov: BRITA, ki mehča vodo z ionskim izmenjavalcem, in Oasis, ki je kompleksnejši sistem filtrnih kartuš, sestavljenih iz aktivnega oglja in keramike. Učinkovitost delovanja filtrnih sistemov smo ugotavljali s kemijsko in mikrobiološko analizo vode iz pipe in prefiltrirane vode. Merili smo fizikalno-kemijske parametre, ki bi se naj po proizvajalčevih navodilih spreminjali. Pri prvem sistemu smo kot referenčno količino dnevno zaužite prefiltrirane vode izbrali 8 L vode, kolikor je povprečno potrebno za štiričlansko družino za pitje, v drugem sistemu, ki je večji in primeren za večji odvzem vode, pa smo prefiltrirali 20 L vode. Po filtraciji smo odvzeli 1L vzorca in opravili vse analize. Ugotovili smo, da je filtrni sistem BRITA manj učinkovit, saj se že po filtraciji 30 L vode slabše odstranijo kalcijevi in hidrogenkarbonatni ioni, medtem ko se koncentracija magnezijevih ionov po 30 L skoraj več ne zniža. Vsebnost organskih snovi po filtraciji se minimalno zniža. S filtrnim sistemom Oasis se iz vode odstranijo organske snovi in klor, medtem ko se nitratov zadrži le malo. Po filtraciji 300 L v sistemu Oasis je bila filtrirana voda mikrobiološko oporečna in je vsebovala rahlo povišano koncentracijo nitritnih ionov. Takrat je treba sistem temeljito očistiti.
Ključne besede: pitna voda, filtrni sistem, mehčanje vode, nitrati
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 2141; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (7,60 MB)

4.
Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju
Alenka Hmelak Gorenjak, 2015, doktorska disertacija

Opis: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Ključne besede: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Objavljeno: 16.02.2015; Ogledov: 1991; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

5.
Uporaba sredstev za izboljšanje tal in krepitev rastlin v pridelovanju solate
Simona Rubin, 2012, diplomsko delo

Opis: V zimskem obdobju v letih 2010 in 2011 smo preučevali vpliv sredstev za izboljšanje tal in krepitev rastlin PRPSOL in PRPEBV na solati sorte Complice v zaščitenem prostoru – plastenjaku na kmetiji Weber. Poskus je zasnovan po naključnem blok sistemu s štirimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Pobiranje solate smo izvedli v dveh terminih. V prvem terminu smo izmerili: maso rastline in maso tržnega dela rastline, premer rozete, premer korena solate, vsebnost vitamina C in nitratov ter delež suhe snovi v solati. V drugem terminu pa smo izmerili samo skupno maso in maso tržnega dela rastline. Obravnavanja so statistično značilno vplivala na vse merjene parametre razen na premer rastline (p ≥ 0,05). Proučevani parametri masa rastlin, masa tržnega dela rastlin in premer korena dosegajo najvišje vrednosti v kontroli in pri uporabi PRPSOL, kjer med tema obravnavanjema ni statistično značilnih razlik, foliarna uporaba PRPEBV in kombinacija obeh pa je rezultirala v statistično značilnih nižjih vrednostih.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, solata, PRPSOL, PRPEBV, morfološke značilnosti, vitamin C, nitrati
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1382; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (782,56 KB)

6.
ODSTRANJEVANJE NITRATOV IZ PITNE VODE Z VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJA
Dejan Antolin, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preveriti učinkovitost vlaken iz aktivnega oglja za odstranitev nitratov iz pitne vode. Uporabljali smo vlakna Zorflex® ACC iz 100% aktivnega oglja. Na razpolago smo imeli vlakna v tkani in v pleteni obliki. Proučevali smo učinkovitost obeh vrst vlaken ter jih primerjali. Vlakna smo modificirali z različnimi kemikalijami, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Preverili smo, ali lahko eno vlakno uporabimo večkrat. Zato smo vlakna regenerirali. Spreminjali smo temperaturo, da bi ugotovili njen vpliv na adsorpcijo nitratov. Pred, med in po obdelavi vlaken smo spremljali fizikalno kemijske parametre. V prvem delu smo poizkuse izvajali z modelno vodo, v drugem delu pa z realno vodo iz Mariborskega in Ptujskega vodovoda. Vsebnost nitratov v vodi se je gibala okrog 50 mg/L. V prvem delu smo ugotovili, da so vlakna, modificirana s kislino H2SO4 (c = 4 mol/L) najučinkovitejša. Adsorbira se do 2,5 krat več nitratov, kot pri z vlakni, modificiranimi s H2O2. Iz modelne vode smo odstranili do 50 % nitratnih ionov, kar pomeni da se je na vlakna adsorbiralo 25 mg(NO3-). Najprimernejša je bila temperatura 25 °C, saj pri višjih temperaturah nismo dosegli boljše učinkovitosti. Adsorpcija nitratnih ionov v pitni vodi je veliko slabša, kot v modelni. Predvidevamo, da v pitni vodi adsorpcijo nitratov motijo drugi anioni, ki so prisotni v vodi. Ugotovili smo, da lahko z vlakni Zorflex® ACC odstranimo manjše količine nitratnih ionov.
Ključne besede: nitrati, odstranjevanje, pitna voda, aktivno oglje, modifikacija
Objavljeno: 27.05.2013; Ogledov: 1507; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Vpliv kulinarične obdelave na vsebnost nitratov v korenju
Sanja Cestnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Cilj naše raziskave je bil določiti dinamiko spreminjanja vsebnosti nitratov v korenju (Daucus carota L.) v postopku kulinarične obdelave glede na način pridelave zelenjave. Študijo smo izvedli v zimskem času 2012 in spomladanskem času 2013, nitrate pa smo analizirali s HPLC-metodo in rezultate statistično ovrednotili. Rezultati poskusa so pokazali, da je korenje zelenjava z nizko vsebnostjo nitratov, vendar pa so bili nitrati v osnovnih vzorcih razpršeni od zelo nizkih do visokih vrednosti. Ekološko pridelano korenje je v povprečju vsebovalo 3,5-krat višjo koncentracijo nitratov kot konvencionalno pridelano korenje. Od vseh tehnik je obdelava umivanje + lupljenje + kuhanje + pire najbolj vplivala na zmanjšanje nitratov. Ostale postopkovne tehnike (umivanje, umivanje + lupljenje) so povzročile manjše spremembe. Ne glede na način pridelave ni bilo statistično pomembnih razlik med osnovnimi in kulinarično obdelanimi vzorci. Glede na vsebnost nitratov lahko sklepamo, da nitrat v korenju ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.
Ključne besede: korenje, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1436; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
KAKOVOST PITNE VODE V OBČINI APAČE
Sanja Horvat Grilanc, 2014, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Nitrati so značilno sodobno onesnaževalo, s katerim je obremenjena podtalnica, posledično pa tudi pitna voda. Dovoljena koncentracija nitratov (NO3) v pitni vodi je 50 mg/l. V magistrskem delu smo s sistematičnim pristopom in podrobno analizo ugotavljali vsebnosti nitratov v pitni vodi v občini Apače od januarja 2000 do decembra 2013. Metodologija: V magistrskem delu smo izvedli primerjavo nitratov po letih, izračunali minimalne in maksimalne vrednosti nitratov v pitni vodi po mesecih ter skušali izvedeti, ali se stanje izboljšuje in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Rezultati: Ugotovimo lahko, da je bila povprečna vrednost nitrata v pitni vodi največja v letu 2005, in sicer je znašala 73,5 mg/l. Najnižja vrednost nitrata je bila v decembru leta 2004 in je znašala 14 mg/l, najvišja pa julija leta 2005, kjer je znašala 97,0 mg/l. Sklep: Na podlagi analize vsebnosti nitratov v pitni vodi smo ugotovili, da se presežene vrednosti nitratov začnejo pojavljati leta 2003, močno naraščajo do leta 2006, se leta 2007 znižajo, nato ponovno ostajajo presežena do leta 2009. Leta 2010, 2011, 2012 so znotraj dovoljenih vrednosti. Konec leta 2013 pa ponovno zaznamo naraščanje nitratov v pitni vodi v občini Apače.
Ključne besede: Ključne besede: pitna voda, nitratna direktiva, nitrati, monitoring, občina Apače
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1034; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici