| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Keywords: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Published: 18.06.2018; Views: 675; Downloads: 75
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Keywords: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Published: 20.04.2018; Views: 1039; Downloads: 140
.pdf Full text (832,63 KB)

3.
SPREMEMBE V VSEBNOSTI NITRATOV PRI KULINARIČNI OBDELAVI KROMPIRJA
Klara Brusar, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Cilj naše raziskave je bil statistično ovrednotiti učinke kuhinjskih procesnih tehnik na vsebnost nitratov v gomoljih krompirja (Solanum tuberosum L.) različnih sort, načinov pridelave in porekla. Praktični del raziskave se je izvajal v letih 2012–2013 na Univerzi v Mariboru, kjer so bili nitrati analizirani s HPLC-metodo, v magistrskem delu pa smo dobljene rezultate še statistično ovrednotili. Procesne tehnike, ki vključujejo kuhanje, so pokazale statistično pomembno zmanjšanje vsebnosti nitratov v krompirju kot tudi v kombinaciji z lupljenjem, medtem ko so procesne tehnike, ki vključujejo cvrenje, povzročile znatno povečanje vsebnosti nitratov v vseh vzorcih krompirja. Druge procesne tehnike, ki vključujejo obdelavo v mikrovalovni pečici, parjenje, blanširanje in pripravo pireja, niso povzročile statistično pomembnih razlik v vsebnosti nitratov. Sorte krompirja so se med seboj razlikovale že po začetni koncentraciji nitratov in tudi bistveno vplivale na končni izid glede vsebnosti nitratov po kulinarični obdelavi. Glede na način pridelave (konvencionalna, integrirana, ekološka) ni bilo opaziti statistično pomembnih vplivov na spremembe vsebnosti nitratov po obdelavi. Rezultati študije lahko pomagajo zakonodajalcem pri oceni tveganja glede vsebnosti nitratov, potrošnikom pa pri izbiri kulinarične obdelave, ki najbolj zniža vsebnost nitratov v hrani.
Keywords: krompir, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave, sorta
Published: 23.12.2016; Views: 1117; Downloads: 257
.pdf Full text (3,09 MB)

4.
Časovna dinamika in variacija kemijske sestave posameznih delov korma tara (Colocasia esculenta)
Andrej Mergeduš, 2016, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji sta predstavljeni dve temi, povezani s procesom nalaganja hranilnih snovi v kormu tara. Prva tema se nanaša na nalaganje snovi v različnih delih korma, druga pa je povezana z dinamiko nalaganja tekom vegetacijske dobe. Poljski poskusi so bili postavljeni v državi Vanuatu na Tihem Oceanu. V poskus (s ciljem proučevanja vsebnosti različnih kemijskih substanc v štirih ključnih delih korma tara) smo vključili 8 kultivarjev iz nacionalne genske banke. Za analizo (povezano s časovno dinamiko razvoja rastlin) smo izbrali 13 kultivarjev. Liofilizirane vzorce smo analizirani na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Za analize mineralov smo najprej opravili kislinski razklop. Koncentracije Ca, Mg in Zn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), medtem ko smo K izmerili s plamensko emisijsko spektrometrijo. Analizo Fe, Mn, Cu, Pb in Cd smo izvedli z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS), P pa smo izmerili po molibdat-vandatni metodi. Vsebnost škroba smo določili po postopku Megazyme in skupni dušik po Kjehldalovi metodi. Nitrate smo določili z ionsko kromatografijo. Rezultati naše raziskave kažejo, da so v zgornjem delu, ki ima ključno vlogo pri vegetativnem razmnoževanju, sorazmerno visoke koncentracije surovih proteinov, P, Mg, Zn, Fe, Mn, Cu in Cd. Za zgornji del so značilne tudi višje vsebnosti nitratov, ki niso zaželeni v prehrani ljudi. Osrednji del, ki je ključen v prehrani ljudi, vsebuje več škroba, K, Mg, Zn, Fe, Cu in Cd. Koncentracije proučevanih hranil v spodnjem delu so bile sorazmerno nizke, z izjemo Ca. Višje vsebnosti Ca in Zn so bile značilne za marginalni del, ki se običajno odstrani z lupljenjem. Globoko lupljenje najbolj vpliva le na vsebnost Ca, saj je Zn prisoten v večjih koncentracijah tudi v zgornjem in/ali centralnem delu. Vrednosti Cr in Pb so bile pod mejo določljivosti. Koncentracije posameznih hranilnih snovi so se zelo razlikovale med posameznimi kultivarji. Med vegetacijo je masa posameznih kormov ves čas naraščala. Vsebnost škroba je naraščala med 5. in 9. mesecem po sajenju (MPS), ko je dosegla maksimum, nato pa je začela padati. Vsebnosti surovih proteinov so bile najvišje v prvih mesecih, ki so bili zajeti z našo raziskavo. Maksimum je bil zabeležen 5. MPS in nato je vsebnost padla. Med posameznimi meseci niso bile evidentirane bistvene razlike v vsebnostih P, K, Mg, Cu in Ca. Glavni razlog so bile velike razlike med posameznimi kultivarji. Vsebnosti Zn so bile najvišje v prvih treh mesecih, vključenih v našo raziskavo (5., 6., 7. MPS), nato je vsebnost začela padati, najnižja vrednost pa je bila izmerjena 13. MPS. Vsebnost Mn je bila navišja 6. MPS in se je signifikantno razlikovala glede na druge mesece. Sorazmerno visoke vsebnosti Mn so bile zaznane tudi 5., 7. in 8. MPS. Vsebnost Fe je bila najvišja 5. MPS. Vsebnost Cd je bila najvišja 5. MPS, nato je začela padati in je ponovno narasla 9. MPS. Glede na dejstvo, da so bili maksimalno izenačeni sadilni materiali in rastni pogoji (okolje), lahko domnevamo, da so bile razlike v rasti v glavnem posledica genetskih razlik med posameznimi kultivarji.
Keywords: Taro, Colocasia esculenta, korm, kemijska sestava, makroelementi, mikroelementi, škrob, surovi proteini, nitrati
Published: 01.04.2016; Views: 1418; Downloads: 155
.pdf Full text (2,53 MB)

5.
6.
7.
Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju
Alenka Hmelak Gorenjak, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Keywords: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Published: 16.02.2015; Views: 2630; Downloads: 377
.pdf Full text (3,76 MB)

8.
KAKOVOST PITNE VODE V OBČINI APAČE
Sanja Horvat Grilanc, 2014, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Nitrati so značilno sodobno onesnaževalo, s katerim je obremenjena podtalnica, posledično pa tudi pitna voda. Dovoljena koncentracija nitratov (NO3) v pitni vodi je 50 mg/l. V magistrskem delu smo s sistematičnim pristopom in podrobno analizo ugotavljali vsebnosti nitratov v pitni vodi v občini Apače od januarja 2000 do decembra 2013. Metodologija: V magistrskem delu smo izvedli primerjavo nitratov po letih, izračunali minimalne in maksimalne vrednosti nitratov v pitni vodi po mesecih ter skušali izvedeti, ali se stanje izboljšuje in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Rezultati: Ugotovimo lahko, da je bila povprečna vrednost nitrata v pitni vodi največja v letu 2005, in sicer je znašala 73,5 mg/l. Najnižja vrednost nitrata je bila v decembru leta 2004 in je znašala 14 mg/l, najvišja pa julija leta 2005, kjer je znašala 97,0 mg/l. Sklep: Na podlagi analize vsebnosti nitratov v pitni vodi smo ugotovili, da se presežene vrednosti nitratov začnejo pojavljati leta 2003, močno naraščajo do leta 2006, se leta 2007 znižajo, nato ponovno ostajajo presežena do leta 2009. Leta 2010, 2011, 2012 so znotraj dovoljenih vrednosti. Konec leta 2013 pa ponovno zaznamo naraščanje nitratov v pitni vodi v občini Apače.
Keywords: Ključne besede: pitna voda, nitratna direktiva, nitrati, monitoring, občina Apače
Published: 08.07.2014; Views: 1398; Downloads: 257
.pdf Full text (1,73 MB)

9.
Vpliv kulinarične obdelave na vsebnost nitratov v korenju
Sanja Cestnik, 2014, master's thesis

Abstract: Cilj naše raziskave je bil določiti dinamiko spreminjanja vsebnosti nitratov v korenju (Daucus carota L.) v postopku kulinarične obdelave glede na način pridelave zelenjave. Študijo smo izvedli v zimskem času 2012 in spomladanskem času 2013, nitrate pa smo analizirali s HPLC-metodo in rezultate statistično ovrednotili. Rezultati poskusa so pokazali, da je korenje zelenjava z nizko vsebnostjo nitratov, vendar pa so bili nitrati v osnovnih vzorcih razpršeni od zelo nizkih do visokih vrednosti. Ekološko pridelano korenje je v povprečju vsebovalo 3,5-krat višjo koncentracijo nitratov kot konvencionalno pridelano korenje. Od vseh tehnik je obdelava umivanje + lupljenje + kuhanje + pire najbolj vplivala na zmanjšanje nitratov. Ostale postopkovne tehnike (umivanje, umivanje + lupljenje) so povzročile manjše spremembe. Ne glede na način pridelave ni bilo statistično pomembnih razlik med osnovnimi in kulinarično obdelanimi vzorci. Glede na vsebnost nitratov lahko sklepamo, da nitrat v korenju ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.
Keywords: korenje, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave
Published: 17.02.2014; Views: 1961; Downloads: 274
.pdf Full text (1,42 MB)

10.
ODSTRANJEVANJE NITRATOV IZ PITNE VODE Z VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJA
Dejan Antolin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preveriti učinkovitost vlaken iz aktivnega oglja za odstranitev nitratov iz pitne vode. Uporabljali smo vlakna Zorflex® ACC iz 100% aktivnega oglja. Na razpolago smo imeli vlakna v tkani in v pleteni obliki. Proučevali smo učinkovitost obeh vrst vlaken ter jih primerjali. Vlakna smo modificirali z različnimi kemikalijami, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Preverili smo, ali lahko eno vlakno uporabimo večkrat. Zato smo vlakna regenerirali. Spreminjali smo temperaturo, da bi ugotovili njen vpliv na adsorpcijo nitratov. Pred, med in po obdelavi vlaken smo spremljali fizikalno kemijske parametre. V prvem delu smo poizkuse izvajali z modelno vodo, v drugem delu pa z realno vodo iz Mariborskega in Ptujskega vodovoda. Vsebnost nitratov v vodi se je gibala okrog 50 mg/L. V prvem delu smo ugotovili, da so vlakna, modificirana s kislino H2SO4 (c = 4 mol/L) najučinkovitejša. Adsorbira se do 2,5 krat več nitratov, kot pri z vlakni, modificiranimi s H2O2. Iz modelne vode smo odstranili do 50 % nitratnih ionov, kar pomeni da se je na vlakna adsorbiralo 25 mg(NO3-). Najprimernejša je bila temperatura 25 °C, saj pri višjih temperaturah nismo dosegli boljše učinkovitosti. Adsorpcija nitratnih ionov v pitni vodi je veliko slabša, kot v modelni. Predvidevamo, da v pitni vodi adsorpcijo nitratov motijo drugi anioni, ki so prisotni v vodi. Ugotovili smo, da lahko z vlakni Zorflex® ACC odstranimo manjše količine nitratnih ionov.
Keywords: nitrati, odstranjevanje, pitna voda, aktivno oglje, modifikacija
Published: 27.05.2013; Views: 2027; Downloads: 181
.pdf Full text (1,42 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica