Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: nevladne organizacije, odpravljanje korupcije, korupcija, Transparency International, merjenje korupcije
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 7
Celotno besedilo (432,60 KB)

Opis: Migracije so pojav, stare toliko kot človeštvo, razlogi za njih pa so zelo različni, zato jih lahko razdelimo na prostovoljne in prisilne. Selitve med dvema državama opredeljujemo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in priseljevanje ali imigracija. Prebivalci Evrope so vse do druge svetovne vojne emigrirali na različne konce sveta, vodila so jih geografska odkritja in kolonizacija, želja po dobičkih s trgovino in tudi slabe ekonomske razmere doma. Druga svetovna vojna, izguba več kot petdeset milijonov ljudi ter prav toliko razseljenih, sta spremenili migracijsko sliko Evrope. Na migracije je zelo vplivala globalizacija, ki intenzivno poteka na vseh področjih, tako na ekonomskem, političnem in kulturnem. Globalni sistem je bistveno oslabil vlogo in moč nacionalnih držav in jim odvzel velik del suverenosti. Ko pride do vprašanja migracij, je Evropa zelo razdeljena, saj imamo na eni strani solidarno Evropo, ki se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, na drugi strani pa imamo trdnjavo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bodečo žico. V obdobju 2015–2016 je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer vojna poteka že od leta 2011, sledijo begunci iz Iraka, Afganistana, Irana, Pakistana, Tunizije, Maroka, Eritreje, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Migracije iz omenjenih delov sveta so predvsem posledica vojn, oboroženih konfliktov, diktatorskih režimov, revščine, naravnih katastrof oziroma dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer. Namesto načela solidarnosti in humanitarnosti, enotne azilne politike Evropske unije in denarne pomoči omenjenima državama ter pravične prerazporeditve beguncev tudi v druge države EU, se je skoraj vsaka država borila za to, da bi sprejela čim manj beguncev. »Begunski val«, ki se je v Sloveniji pričel poleti 2015, se je v oktobru tega leta imenoval že »begunska kriza«, čeprav ne gre za krizo, ampak logično nadaljevanje in posledice razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki, pred katerimi si je Evropa dolga leta zatiskala oči, kljub temu da je sama prispevala levji delež k trenutni situaciji marsikje po svetu. V Sloveniji smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše ozemlje zabeležili konec septembra 2015. V diplomskem delu je izpostavljeno obdobje 2015–2016, podrobneje pa se delo ukvarja z vlogo nevladnih organizacij (NVO) v sprejemnih in nastanitvenih begunskih centrih po Sloveniji. Različne NVO so imele različne vloge, od koordinacije prostovoljcev do informiranja ter materialne, zdravstvene in psihološke pomoči beguncem. S pomočjo spletnega vprašalnika smo podrobneje raziskali, kaj točno je katera organizacija izvajala na terenu in tudi, ali je podpirala ravnanje države oziroma takratne vlade. Diplomsko delo sklenemo z ugotovitvami, da: - so varnostni ukrepi (in torej delo Policije) imeli prednost pred humanitarno in zdravstveno oskrbo beguncev; - so vsi predstavniki NVO, ki so bili prisotni v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce, trdili, da begunci niso predstavljali nobene varnostne grožnje, čeprav so jih nekateri politiki in mediji vztrajno tako predstavljali; - bi bilo brez prisotnosti humanitarnih in zagovorniških NVO za begunce slabo poskrbljeno; - nekatere NVO menijo, da so s svojim zagovorniškim delom bistveno vplivale na izboljšanje politik in praks države pri obravnavanju beguncev in migrantov, medtem ko nekatere NVO menijo, da vlada njihovih stališč večinoma ni upoštevala.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, nevladne organizacije, nastanitveni centri, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: Varnost je pomembna tako na nivoju posameznika, kot tudi na nivoju naroda oziroma širše, globalno. Nacionalno varnost v Republiki Sloveniji opredeljuje Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Slovenija se srečuje s tremi vrstami varnostnih tveganj, in sicer z globalnimi, nadnacionalni in nacionalni viri ogrožanja nacionalne varnosti. V prvi vrsti za varnostni sistem skrbijo državni organi kot sta policija in vojska. Pri zmanjševanju tveganj, predvsem na področju socialne varnosti, pa imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije. Nevladne organizacije so pravno organizirane kot društva, zavodi in ustanove. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno delovanje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva, natančneje pa Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je nevladna, humanitarna organizacija s statusom društva v javnem interesu.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, nacionalna varnost, nevladne organizacije, socialno varstvo
Objavljeno v DKUM: 19.01.2021; Ogledov: 900; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na naloge in organizacijo Slovenske filantropije v letu 2015, ko je v Evropi vladala begunska kriza. Namen diplomske naloge je, da dokažemo oziroma potrdimo, da bi država v obdobju krize težko delovala brez prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki so bile v tem času najbolj aktivne. Obrazložili smo pomen prostovoljstva in program migracije, ki ga izvaja Slovenska filantropija. V drugem delu smo na podlagi intervjuja opisali, kakšno vlogo je imela Slovenska filantropija, ko je nastopil čas krize, ter kakšna je bila njena odzivnost in organizacija. S pomočjo kritične analize smo neučinkovito skladiščenje preusmerili v učinkovito, in sicer s predlogi, kako izboljšati sistem zbiranja donacij in kako urediti prostore skladišč za lažjo orientacijo iskanja dobrin. Opisali smo, kako so se skladiščile stvari, ki so se zbirale, in kako so bile izdane v posameznih centrih. Pojasnili smo tudi, kako so reševali situacijo, ko je prišlo do pomanjkanja stvari. Ob zaključku smo prišli do sklepa, da je bila tudi tukaj prisotna logistika, ki je bila pomembna pri delovanju in organiziranosti nevladnih organizacij in pri medsebojni komunikaciji.
Ključne besede: Nevladne organizacije, skladiščenje zalog, oskrba, pribežniki, migranti, begunci.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1034; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na zakonsko ureditev brezplačne pravne pomoči v Republiki Sloveniji ter v tem kontekstu na področju brezplačne pravne pomoči predstavlja možnosti, ki so jih v praksi deležne socialno šibkejše osebe, ki po zakonu niso upravičene do brezplačne pravne pomoči. Nadalje predstavlja tudi vlogo nevladnih organizacij v slovenskem prostoru, katerih poslanstvo je doseganje splošno koristnih družbenih učinkov ob varovalkah, ki zagotavljajo kakovostno izvajanje njihovih dejavnosti, kar posledično pri samih dejavnostih pomeni pravno varnost ter učinkovite načine reševanja sporov skupaj z uporabniki. Sam institut brezplačne pravne pomoči v prvi vrsti pomeni uresničevanje pravice do sodnega varstva. Po načelu enakopravnosti, ki izvira iz Deklaracije sedmih načel, sprejete 24. 10. 1970 v smislu priloge resolucije generalne skupščine Organizacije združenih narodov, mora država zagotoviti izvajanje te pravice vsem osebam, ki zaradi svojega premoženjskega stanja tega ne zmorejo same. Enakost pred zakonom, ki je splošno pravno načelo prava Unije in izvira iz skupne ustavne tradicije vseh držav članic, opredeljena pa je v 20. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter dostop do sodišča državljanom ne smeta biti zgolj formalno zagotovljeni, dejansko pa nedosegljivi pravici. Zato mora država hkrati omogočiti izvajanje teh pravic tudi na materialni ravni. In prav to pomeni pravico do brezplačne pravne pomoči. Magistrsko delo poleg uvodnega zgodovinskega pregleda ureditve brezplačne pravne pomoči, ustavnih izhodišč ter samega zakona v osrednjem delu posveča pozornost analiziranju sodne statistike brezplačne pravne pomoči v Republiki Sloveniji. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da bodo iz leta v leto stroški (poraba sredstev) samo še naraščali, saj se število procesnih dejanj z leti samo povečuje. Slednje je tudi povsem razumljivo in pričakovano. V delu je nadalje analiziran in na kratko prikazan pregled ureditve brezplačne pravne pomoči v tujini, natančneje v Nemčiji. V sklepnem delu je v premislek dan okvir za ukrepe in predloge ki bi lahko prispevali k učinkovitejši ureditvi brezplačne pravne pomoči v Sloveniji. Predlagani ukrepi bi posredno prispevali k večjemu zaupanju javnosti in strank v institut brezplačne pravne pomoči in izboljšali njegovo ureditev.
Ključne besede: brezplačna pravna pomoč, Zakon o brezplačni pravni pomoči, nevladne organizacije
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 2078; Prenosov: 185
Celotno besedilo (3,07 MB)