| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI DRUŠTEV
Tadeja Kremzer Jenčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Društva oz. združenja so v zadnjih letih v civilni družbi v porastu. Večinoma jih v tujini uvrščajo med neprofitne in nevladne organizacije ali celo tretji sektor. Praviloma gre za pravne osebe zasebnega prava, kar v našem pravnem sistemu določa Zakon o društvih iz leta 2006 in tako pridobijo društva v našem pravnem sistemu lastnost pravne osebe z registracijo pri pristojni upravni enoti.
Ključne besede: Društva, davki, društva v javnem interesu, nevladne organizacije, neprofitne organizacije, tretji sektor, humanitarne organizacije, pridobitna in nepridobitna dejavnost
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 835; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Problematika obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti
Suzana Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava oziroma na javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar pa iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam poleg naštetih prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter s sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dveh vrst dohodkov v praksi nemalokrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti z vsebinskega in ne le s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni in kdaj ne. Namreč v določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa le z vidika izvora, torej kdo ga je nepridobitni organizaciji nakazal.
Ključne besede: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1139; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (912,25 KB)

3.
DAVČNI IN RAČUNOVODSKI VIDIK IZVAJANJA TRŽNE DEJAVNOSTI V JAVNEM ZAVODU X
Zlatka Smogavc, 2016, diplomsko delo

Opis: Javni zavod ustanovi država ali občina za namen izvajanja javne službe - zagotavljanje osnovnih potreb prebivalstva; šolstvo, zdravstvo idr. Javni zavod se lahko financira tudi z izvajanjem storitev na trgu – tržna dejavnost. V diplomski nalogi smo predstavili probleme neenotnih pravnih podlag, pri opredeljevanju javne službe in tržne dejavnosti, s katerimi se srečujejo javni zavodi v Sloveniji. Pravne podlage niso enotno urejene in je potrebna sprememba in posodobitev le- teh. Vlada je k spremembam že pristopila s predlaganima zakonoma o računovodstvu in javnih financah. Pri vodenju poslovnih knjig javni zavodi upoštevajo sodila, ki različno opredeljujejo razmejitev pridobitne in nepridobitne dejavnosti – davčni vidik ter javne službe in tržne dejavnosti – računovodski vidik. Problematiko in možne rešitve smo predstavili tudi na javnem zavodu X s področja šolstva.
Ključne besede: javni zavod, javna služba, tržna dejavnost, pridobitna dejavnost, nepridobitna dejavnost, sodila
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 895; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (440,08 KB)

4.
Ustanovni akt javnega zavoda
Dominik Šteiner, 2012, diplomsko delo

Opis: Ustanovni akt javnega zavoda je temeljni akt, ki ga sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi. Z njim se uredijo razmerja med ustanoviteljem in zavodom, določi se dejavnost, organi zavoda in način financiranja, vsebuje pa tudi ostale določbe ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda. Prvo poglavje govori o javnem zavodu in opredelitvi pojmov ter o definiciji javnega zavoda. Dotakne se tudi zgodovine, primerjalnega pogleda in preoblikovanja javnih zavodov. Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi javnih zavodov v Mestni občini Murska Sobota in podlagam za sprejem njihovih ustanovnih aktov. Tretje poglavje govori o notranji ureditvi in sestavnih delih ustanovnega akta, metodah in načelih normativnega urejanja ter o zakonskih podlaga, postopku priprave in sprejemanju ustanovnega akta ter o razlogih za spremembe. Četrto poglavje pa govori o oceni stanja trenutne ureditve, o pomanjkljivostih in predlaganih spremembah obstoječe zakonske ureditve.
Ključne besede: ustanovni akt javnega zavoda, javni zavod, javni interes, tržna dejavnost, pridobitna dejavnost, nepridobitna dejavnost.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1749; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (734,55 KB)

5.
INFORMATIZACIJA RAČUNOVODSTVA V JAVNEM ZAVODU, PRIMER CENTRA ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DOBRNA
Snežana Maksić, 2012, diplomsko delo

Opis: Javni zavod je posredni uporabnik proračuna, ki se pretežno financira iz proračuna državne ali lokalne skupnosti. Njegov cilj je zadovoljevanje družbenih potreb. Da lahko dosega zastavljene cilje, potrebuje razumljive in zanesljive informacije, na osnovi katerih sprejema odločitve. Nudi mu jih lahko računovodstvo. Ker je količina dela v računovodstvu ogromna, je v veliko pomoč računovodski informacijski sistem, ki je avtomatiziral pretežen del računovodskega dela. Brez dobrega računovodskega informacijskega sistema si danes dela v računovodstvu sploh ne moremo več predstavljati. V diplomski nalogi zato obravnavamo pomen informatizacije računovodstva v javnem zavodu ter njene prednosti in pomanjkljivosti. V prvem delu naloge je podrobno predstavljena zakonska opredelitev javnega zavoda, njegova dejavnost, upravljanje in financiranje. V drugem delu naloge so predstavljene pravne in strokovne podlage za računovodstvo, funkcije in vrste računovodstev, poslovne knjige ter pomen računalniške podpore v računovodstvu. Na koncu sledi analiza računalniške podpore računovodstva v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, s katero želimo ugotoviti, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti računovodskega informacijskega sistema.
Ključne besede: nepridobitna dejavnost, javni zavod, računovodstvo, računalniška podpora, informatizacija računovodstva
Objavljeno: 14.11.2012; Ogledov: 1560; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (358,32 KB)

6.
RACIONALIZACIJA RAČUNOVODENJA ŠPORTNIH DRUŠTEV
Katja Lamut, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga proučuje možnosti povezovanja društev zaradi racionalizacije delovanja društev. Naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen pojem društvo, predstavljena je dejavnost društev, opisujemo predpise, ki urejajo računovodenje društev ter letna poročila in davčne obveznosti društev. V tretjem poglavju opisujemo računovodenje društev. V društvih se pojavlja tako računovodenje pridobitne dejavnosti, kot računovodenje nepridobitne dejavnosti. Zakon o društvih namreč določa, da mora društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno. Kot pravna oseba mora društvo predložiti pristojnemu organu DURS obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, tudi kadar ne ugotovi davčne osnove. Za opravljanje dejavnosti je oproščeno le plačevanja davka od dohodka iz opravljanja nepridobitnega dela dejavnosti. Zadnje poglavje je namenjeno računovodenju v Športnemu društvu Studenci in Športnemu društvu Center Maribor. Predstavili smo obe društvi ter prikazali njihove računovodske izkaze. Iskali smo možnosti skupnega upravljanja sredstev društev. Izmed treh predstavljenih možnosti: spojitev društev in enotno računovodstvo, ustanovitev zveze društev ter ustanovitev podjetja, bi se odločili za prvo možnost, saj so prednosti z računovodskega vidika najbolj ugodne.
Ključne besede: Društvo, nepridobitna dejavnost, pridobitna dejavnost, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, računovodenje društev
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1569; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

7.
PREOBLIKOVANJE JAVNEGA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Marija Tanacek, 2011, magistrsko delo

Opis: Javni zavodi kot nepridobitne organizacije so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Poleg izvajanja javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno - tržno dejavnost, v kolikor je ta neposredno povezana z izvajanjem javne službe. Kadar javni zavodi s tržno dejavnostjo ustvarjajo več prihodka na trgu kot dobijo sredstev iz javnih financ, jih je smotrno statusno preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo in njihovo poslovanje urediti po ekonomskih načelih uspešnosti in učinkovitosti.
Ključne besede: javni zavod, javna služba, nepridobitna dejavnost, pridobitna - tržna dejavnost, preoblikovanje javnega zavoda, družba z omejeno odgovornostjo.
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2739; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
RAČUNOVODENJE ŠPORTNIH USTANOV V SLOVENIJI
Petra Senica, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Društvo je samostojno in nepridobitno združenje in si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Z novim Zakon o društvih iz leta 2006 je v Sloveniji vzpostavljena pravna ureditev na področju društev in je primerljiva s sodobnejšimi evropskimi ureditvami. Pomembne novosti je prinesel tudi Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti iz leta 2009. Računovodenje v društvih in njihovih zvezah urejata Slovenski računovodski standard 33 (SRS 33), ki določa način vodenja poslovnih knjig in sestavo letnih poročil za društva ter ugotavlja in obravnava presežke prihodkov in presežke odhodkov in kontni načrt za društva in invalidske organizacije. V zadnjem praktičnem delu diplomskega dela smo proučili ŠD Sele–Vrhe in ugotovili, da je bilo društvo ustanovljeno z namenom organizirati čim več športnih aktivnosti za člane in s tem poskušati upravičiti zaupanje, ki je bilo dano ob volitvah v upravni odbor društva. Predstavili smo primerjavo izkaza poslovnega izida v dveh zaporednih letih in ugotovili, da so se že tako nizki prihodki v letu 2009 še zmanjšali na račun zmanjšanja donacij drugih pravnih in fizičnih oseb. Bilanca stanja v obeh zaporednih letih ne vsebuje dolgoročnih sredstev, v kratkoročnih sredstvih pa prevladujejo denarna sredstva. V obveznostih do virov sredstev prevladuje društveni sklad. Pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb se je v letu 2008 dejavnost delila na nepridobitno in pridobitno. Po novem Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki se je začel uporabljati dne 1. 1. 2009, namenska javna sredstva spadajo v nepridobitno dejavnost (sredstva od Občine in Športne zveze). ŠD Sele–Vrhe druge pridobitne dejavnosti nima, zato v letu 2009 ni bilo osnove za obračun davka.
Ključne besede: Ključne besede: društva, zakon o društvih, nepridobitna dejavnost, pridobitna dejavnost, računovodenje društev, kontni okvir, izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, obračun davka od dohodka pravnih oseb
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 2172; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (344,35 KB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZA RAČUNOVODSKEGA IN DAVČNEGA VIDIKA OBDAVČITVE KARATE DRUŠTVA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Mitja Čokl, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga proučuje specifičnost računovodstva in obdavčitve društev v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V diplomskem delu smo najprej opredelili računovodsko in davčno zakonodajo za potrebe poročanja društev v obeh navedenih državah. V obeh državah se društva uvršajo med nepridobitne organizacije, ki omogočajo zadovoljevanje določenih družbenih potreb. Članstvo v društvih temelji na prostovoljni bazi. Načini financiranja društev so povezani z opravljanjem dejavnosti, katere društva zapišejo v ustanovni akt. Prav tako pa se društva potegujejo za sredstva preko javnih razpisov ter pridobivajo donacije. Poznavanje opravljanja pridobitne oz. nepridobitne dejavnosti je v Republiki Sloveniji zelo pomembna, saj morajo društva, ki opravljajo pridobitno dejavnost, voditi in izkazovati podatke o finančnem in materialnem poslovanju za to dejavnost ločeno. Računovodske rešitve za društva ureja v Republiki Sloveniji SRS 33. V Republiki Hrvaški računovodske rešitve ureja Uredba o računovodstvu neprofitnih organizacij. Društva so v obeh državah dolžna voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, razen v izjemah, ki jih določa zakonodaja. Prav tako so društva zavezana k oddaji letnih poročil, katero sestavljajo bilanca stanja in izkaz poslovnega izid s pojasnili. Davčni obračun morajo v Republiki Sloveniji predložiti vsa društva. V Republiki Hrvaški društva niso zavezanci k plačilu davka od dobička, razen v izjemnih primerih. Zato ne oddajo prijave davka na dobiček. Zaradi nepoenotene zakonodaje v Republiki Sloveniji prihaja do različnih izkazovanj pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Zakon o društvih namreč upošteva Slovenske računovodske standarde, prav tako pa Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti, ki sicer natančno opredeljuje pridobitno in nepridobitno dejavnost, vendar pa Pravilnik ni usklajen z Zakonom o društvih. V obeh državah se društva soočajo s stalnimi spremembami zakonodaje. Davčna zakonodaja je vse zahtevnejša in obsežnejša, tako da se bo ljubiteljsko opravljanje računovodskih nalog v društvih počasi umaknilo in ga bodo nadomestili računovodski servisi.
Ključne besede: društvo, računovodenje društev, obdavčitev društev, pridobitna dejavnost, nepridobitna dejavnost, letno poročilo, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida.
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 2392; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (585,25 KB)

10.
DAVČNI VIDIK PRIDOBITNE IN NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI V DOMOVIH UPOKOJENCEV IN PRIMERJAVA S HRVAŠKO
Danijela Berlič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na davčno ureditev v javnih zavodih — domov upokojencev v Sloveniji in na Hrvaškem. Na začetku naloge smo predstavili javne zavode v Sloveniji, ki so namenjeni predvsem opravljanju javnih služb. Glede na to, da lahko vsak zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, lahko pridobivajo sredstva za delo tudi s prodajo blaga in storitev na trgu. Pridobivanje sredstev s prodajo blaga in storitev je tržna dejavnost, ki se obdavči, zato javni domovi upokojencev v Sloveniji razdelijo dejavnost na pridobitno in nepridobitno dejavnost. V drugem delu diplomske naloge smo opredelili javne domove na Hrvaškem na primeru doma Sveta Ana, ki imajo enaki pomen kot v Sloveniji. Javni domovi na Hrvaškem so v celoti socialno naravnani, pomeni, da je celotna dejavnost nepridobitna dejavnost, zato ne delijo dejavnosti na javno in tržno dejavnost. V 8. poglavju smo prikazali primerjavo davčnega obračuna javnih domov v Sloveniji in Izkaza prihodkov in odhodkov, prejemkov in izdatkov, ki ga izpolnijo na Hrvaškem.
Ključne besede: javni zavodi, domovi upokojencev v Sloveniji in na Hrvaškem, pridobitna dejavnost, nepridobitna dejavnost, davek, davčni obračun, izkaz
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 1966; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (746,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici