SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Kromosomske nepravilnosti pri neplodnosti : raziskovalna naloga
Mateja Smogavec, 2008, raz. nal. na višji ali visoki šoli

Ključne besede: neplodnost, kromosomske nepravilnosti
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 2282; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (636,95 KB)

4.
POMEN DAVČNE KULTURE NA OBLIKOVANJE DAVČNE POLITIKE PODJETJA
Tamara Verbošt, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega seminarja je bil prikazati, kakšen pomen ima davčna kultura na oblikovanje davčne politike podjetja. Najprej smo predstavili davčno kulturo na splošno in davčno kulturo v Sloveniji, nato pa davčno politiko podjetja. Z davčno kulturo se srečujemo vsak dan v življenju. Ko govorimo o davčni kulturi, govorimo o odnosu do prostovoljnega plačevanja davkov, poravnavanju obveznosti, utaji davkov, davčnih nepravilnostih ter izogibanju plačila davkov. Davčna kultura države predstavlja celoto relevantnih formalnih in neformalnih institucij, ki so povezane z nacionalnim davčnim sistemom in njegovim praktičnim izvajanjem,ki sta zgodovinsko vpletena v kulturo države, vključujoč odvisnost in zveze, ki so jih povzročile njihove interakcije (Nerre, 2008, 155). Davčni zavezanci imajo svoje pravice, hkrati pa dolžnosti, ki jih je treba izpolnjevati. Ugotovili smo, da je slovenska kultura pri plačevanju davkov porazna, kar prikazujejo podatki , da je utajevanja davkov iz leta v leto več. Posamezniki iščejo vzroke v gospodarski krizi, drugi pa v kriminalnih združbah. DURS ima v poslovni strategiji 2010 – 2013 zapisano strategijo za krepitev davčne kulture in pomoč zavezancem za davek, namen DURS – a pa je, da bi pravilno plačevali zneske davčnih obveznosti. Ko govorimo o davčni politiki podjetja, govorimo o sestavini poslovne politike podjetja, v njen okvir pa so zajete tudi politike poslovnih funkcij. Za davčno politiko je zelo pomembno poznavanje davčno – bilančne politike. Pomembno vlogo pri oblikovanju ciljev imajo davki. Vključenost davkov v poslovno odločanje mora biti v tolikšni meri, da lahko dobro analiziramo možnosti za doseganje ciljev, da dobro spoznamo podjetje in da spoznamo v okviru ciljnega sistema davčne cilje. Vsako podjetje mora uskladiti davčne cilje s samimi cilji podjetja. Pri davčnih ciljih so zelo pomembne lastnosti, kot so npr. nevtralnost cilja, avtonomnost cilja ipd. Vpliv, ki ga imajo davki na oblikovanje davčnih ciljev, pa je lahko omejen z izbiro lokacije poslovanja, velikostjo podjetja, pravnoorganizacijsko obliko itd. Pri velikih podjetjih, davčno politiko podjetja konkretno določijo izvajalci v posebnem oddelku na področju davščin, za srednja in mala podjetja pa to opravljajo davčni svetovalci kot zunanji strokovnjaki.
Ključne besede: davčna kultura, davčna politika podjetja, davki, davčne utaje, davčni cilji, davčni zavezanci, davčne obveznosti, davčno – bilančna politika, davčne nepravilnosti.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1513; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (767,73 KB)

5.
Hipodontija pri bolnicah z rakom jajčnikov
Anita Fekonja, 2015, doktorska disertacija

Ključne besede: hipodontija, razvoj zob, nepravilnosti, jajčniki, rak (medicina), ginekologija, onkologija
Objavljeno: 06.02.2015; Ogledov: 964; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

6.
Treatment of tongue cavernous haemangioma with direct puncture and sclerotization with ethanol
Tomaž Šeruga, Jernej Lučev, Marko Jevšek, 2015, strokovni članek

Opis: Background. Haemangiomas of tongue are rare type of malformations. They can be treated mostly conservatively but in some cases they need more aggressive treatment with preoperative intra arterial embolization and surgical resection. Lesions of tongue that are localized superficially can also be treated with direct puncture and injection of sclerosing agent (absolute ethanol). Case report. We present a case of a 48 years old female patient, where we performed embolization of cavernous haemangioma with mixture of absolute ethanol and oil contrast. After the procedure the patient received analgetics and antioedematous therapy. After the sclerotization the planed surgery was abandoned. Control MRI examinations 6 and 12 months after the procedure showed only a small remnant of haemangioma and no signs of a larger relapse. Conclusion. In our case the direct puncture of haemangioma and sclerotherapy with ethanol proved to be a safe and effective method to achieve preoperative devascularization of the lesion. Direct puncture of the lesion is not limited by the anatomy of the vessels or vasospasm, which can occur during the intra-arterial approach.
Ključne besede: etanol, hemangiom, jezik, kontrastno sredstvo, punkcija, sklerotizacija, vaskularne nepravilnosti
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 577; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo

7.
DELOVNOPRAVNO VARSTVO ŽVIŽGAČEV
Katarina Jeraj Podlesek, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava delovnopravno zaščito žvižgača - delavca oz. javnega uslužbenca, ki na podlagi utemeljenih razlogov razkrije nezakonito, koruptivno, nepravilno ali škodljivo ravnanje delodajalca. Žvižgaču, ki na podlagi razumnih razlogov verjame v točnost razkritih obremenilnih informacij o delovanju njegove organizacije, je potrebno nuditi zaščito. Žvižgaštvo je eden izmed mehanizmov transparentnega delovanja javnega in zasebnega sektorja ter krepitve demokratične odgovornosti, poleg tega pa predstavlja temeljni vidik svobode izražanja in svobode vesti. Za uveljavitev žvižgaštva je potrebna jasna zakonodaja, ki nudi tudi učinkovito zaščito žvižgačem pred povračilnimi ukrepi delodajalca. V nalogi je na podlagi analize pravnih virov mednarodnega prava, slovenskih pravnih virov, ustrezne znanstvene in strokovne literature ter slovenske sodne prakse, najprej analizirana zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, ki jo nudi obstoječa slovenska zakonodaja. V nadaljevanju so prikazane nekatere rešitve v drugih pravnih sistemih ter proučena pravna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev delovnopravnega varstva žvižgačev. Na koncu naloga prinaša tudi nekatere predloge, ki bi pripomogli k učinkovitejši ureditvi področja žvižgaštva.
Ključne besede: žvižgač, whistleblowing, razkritje nepravilnosti, korupcija, povračilni ukrepi, diskriminacija, odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaščita
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1026; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
PRISTOJNOSTI DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE KOT VARUHA ZAKONITOSTI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Sep, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo analizirali pristojnosti Državne revizijske komisije v zvezi s postopki javnega naročanja v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem. Z izdajo novega Zakona o javnem naročanju, ki je prišel v veljavo s 1. aprilom letošnjega leta, smo pridobili na področju te zakonodaje določene novosti, zaradi katerih bi se naj poenostavila uporaba zakona in zagotovila večja učinkovitost. Prav tako je ZJN-3 združil dve pomembni področji javnih naročil, in sicer splošno področje in infrastrukturno. Ker Državna revzijska komisija kot samostojen organ, nosi veliko odgovornosti, je velikokrat izpostavljena kritikam javnosti, da s svojim delom (predvsem zaradi povprečnega časa odločanja o sporih) zavira nemoteno delovanje postopkov javnih naročil. Skozi analizo smo ugotovili, da je področje pravne zaščite precej podobno zakonodaji v Republiki Hrvaški, že zaradi tega, ker je prav tako članica EU, in te države morajo upoštevati enake direktive. Ker z javnimi naročili zagotavljamo nemoteno delovanje in oskrbovanje javnega sektorja, morajo naročniki delovati gospodarno in v skladu z zakonodajo. Le na tak način se bo zagotovila uspešnost delovanja sistema javnih naročil in čim manj nepravilnosti v postopkih oddaje.
Ključne besede: javno naročanje, Zakon o javnih naročilih, Državna revizijska komisija, revizija, pravno varstvo, javno naročanje v Republiki Hrvaški, nepravilnosti načel javnega naročanja.
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 520; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
Nastanek bančne luknje v Sloveniji kot posledica dejanj z znaki gospodarske kriminalitete
Andrej Jurij Pirnat, 2016, diplomsko delo

Opis: Bančna luknja in vsa vprašanja, povezana z njo, so predmet javnih in strokovnih diskusij že zadnjih nekaj let. Čeprav se z njo ukvarja vrsta specializiranih teles, oblikovanih znotraj nekaterih državnih institucij, kot so Banka Slovenije, Državno tožilstvo in parlamentarna preiskovalna komisija, po nekaj letih javnost in stroka še vedno nista dobili odgovorov na več pomembnih vprašanj. Prvo med njimi je vsekakor iskanje odgovornih za nastanek bančne luknje. Del krivde za njen nastanek je mogoče pripisati zunanjim, na primer makroekonomskim okoliščinam. Večji del krivde pa je zagotovo na bankah samih in na državi. V tem kontekstu se postavlja vprašanje ustreznosti korporativnega upravljanja. To še posebej velja za državne banke. Zakonitost delovanja upravljavskih organov bank, kar vključuje vodenje in nadzor banke, ter vprašljiva učinkovitost nadzora s strani Banke Slovenije sta dve pomembni premisi v iskanju odgovornih za nastanek bančne luknje. Ko je govora o krivdi bank samih, je treba ločevati med slabimi poslovnimi odločitvami bankirjev, ki so bile sprejete v dobri veri, in med bančno kriminaliteto. Razlogov za bančno luknjo namreč zagotovo ne gre iskati izključno v bančni kriminaliteti, pač pa tudi v drugih razlogih, ki nimajo kriminalne osnove. Ker so največje izgube nastale v treh največjih slovenskih bankah, ki so bile vse v državni lasti, ne gre zanemariti tudi vprašanja politične odgovornosti, saj je bila politika tista, ki je imenovala nadzorne svete bank, ti pa naprej uprave. Kako politika gleda na bančno krizo, je razvidno iz analize nekaterih sej Državnega zbora in sej delovnih teles ter iz zapisov sej parlamentarne preiskovalne skupine. Kdaj so bančno kriminaliteto zaznali organi odkrivanja in pregona ter kako so se te problematike lotili, je razvidno iz letnih poročil dela policije in tožilstva. Iz teh poročil je mogoče razbrati tudi, s kakšnimi težavami so se srečevali pri preiskovanju in pri zbiranju dokazov. Pomembno vlogo je odigral institut bančne tajnosti, na katerega so se banke pogosto sklicevale, ko so s strani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih. Po zbranih dokazih in po vložitvi kazenskih ovadb ter odškodninskih tožbah bodo na vrsti sodišča. Sodni postopki bodo dali odgovor na vprašanje, ali bo bančna kriminaliteta v Sloveniji dobila epilog, tako kot ga je zelo hitro dobila na Islandiji.
Ključne besede: banke, bančno poslovanje, nepravilnosti, kreditno tveganje, zloraba položaja, nadzor, bančna luknja, kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 1288; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (989,94 KB)

10.
Najpogostejše nepravilnosti pri zadolževanju občin in primerjava s problematiko zadolževanja v tujih občinah
Simona Črnčec, 2018, magistrsko delo

Opis: Zadolževanje slovenskih, pa tudi tujih, občin je urejeno z državnimi predpisi, zakoni in pravilniki. Poleg zakonodaje s področja zadolževanja lokalnih skupnosti v Sloveniji, smo v nalogi predstavili temeljno zakonodajo zadolževanja lokalnih skupnosti v Republiki Hrvaški, Avstriji, Turčiji in Romuniji. Zakonodaja poleg najvišjega možnega obsega zadolževanja opredeljuje tudi dovoljene vrste in postopke zadolževanja lokalnih skupnosti. Osredotočili smo se na lokalne skupnosti v Sloveniji in na praktičnih primerih prikazali napoved zadolževanja občine v odloku o proračunu, izkazovanje zadolževanja na koncu leta v zaključnem računu proračuna, bilanci stanja ter premoženjski bilanci občine. Občine morajo o vsakršni spremembi, ki se nanaša na zadolževanje, le-to poročati na Ministrstvo za finance RS, kar smo na primeru iz aplikacije »e-Dolg občine« v nalogi tudi prikazali. Najpogostejše nepravilnosti in pomanjkljivosti pri zadolževanju občin se pojavljajo pri načrtovanju zadolževanja v proračunu in kasneje pri izvrševanju proračuna v delu, ki izkazuje račun financiranja. Proučevane občine so presegale dovoljen obseg dolgoročnega in kratkoročnega zadolževanja, se zadolževale brez soglasja pristojnega ministrstva ter izdajala poroštvene izjave tudi tistim pravnim osebam, ki jim jih glede na določila predpisov ne bi smele izdati. Nepravilnosti se pojavljajo tudi pri napačnem izkazovanju zadolženosti v poslovnih knjigah občine. Podobne nepravilnosti pri zadolževanju občin smo zaznali tudi pri tujih občinah, ki smo jih zajeli v raziskavo. O problematiki zadolževanja slovenskih občin smo izvedli raziskavo, v katero je bilo zajetih 74 % vseh slovenskih občin. Proučevali smo vrste zadolženosti slovenskih občin, obročno odplačilo obveznosti oz. blagovne kredite, likvidnostno zadolževanje, načrtovanje in realizacijo zadolževanja ter odplačila dolga, pa tudi upoštevanje priporočil revizorjev v zvezi z zadolževanjem občin. Temeljni namen naloge je predstavitev nepravilnosti in pomanjkljivosti pri zadolževanju občin po posameznih vrstah zadolževanja ter na podlagi tega predstaviti priporočila za odpravo teh nepravilnost v prihodnje.
Ključne besede: zadolževanje, lokalna samouprava, nepravilnosti pri zadolževanju, priporočila pri zadolževanju, revizija poslovanja
Objavljeno: 19.11.2018; Ogledov: 126; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.67 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici