1. Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in združenimi državami amerikeBrina Slana, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bomo obravnavali ekonomske odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami Ameriki. Osredotočili se bomo predvsem na mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe med njima.
V uvodnih poglavjih bomo namenili pozornost podrobnejšemu opisu mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicij. Kakšno vlogo imajo na svetovno ekonomijo v svetu in kako so se tokovi le teh skozi leta spreminjali. Osredotočili se bomo tudi na osnovne gospodarske dejavnike Evropske unije, uvoza in izvoza storitev in blaga ter tujih neposrednih naložb, ki jih Evropska unija uvaža, izvaža in vlaga v države po svetu. Prav tako bomo podrobneje opisali gospodarske dejavnike Združenih držav Ameriki in njihovo mednarodno trgovanje z različnimi državami sveta.
V petem poglavju bomo namenili pozornost trgovinskemu sodelovanju med Evropska unija in Združene države Amerike. Poglavje bomo razčlenili na dva dela. V prvem delu bomo raziskali strukturo trgovinskega sodelovanja po vrsti blaga, v drugem delu pa bomo raziskali strukturo mednarodne trgovine glede na vrsto storitev.
Šesto poglavje se bo osredotočalo na medsebojno sodelovanje Evropske unije in Združenih držav Amerike na področju tujih neposrednih investicij. Tudi to poglavje bomo razdelili na dva dela in sicer na raziskavo izhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih EU vlagajo v ZDA in na vhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih ZDA vlagajo v EU.
Zadnje sedmo poglavje je namenjeno raziskavi o vrstah priložnosti in nevarnosti, ki se obetajo Združenim državam Amerike in Evropski uniji, v kolikor bosta le ti dolgoročno še sodelovali v medsebojni mednarodni trgovini in na področju tujih neposrednih investicij.
Keywords: Evropska unija, Združene države Amerike, tuje neposredne investicije, trgovinska menjava
Published in DKUM: 08.09.2021; Views: 371; Downloads: 62
 Full text (1,22 MB) |
2. Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19Kaja Vrbnjak, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize.
V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah.
V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja.
Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Keywords: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Published in DKUM: 09.02.2021; Views: 566; Downloads: 152
Full text (2,01 MB) |
3. Vloga multinacionalk v globalnem prostoruTimotej Kreitner, 2020, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu obravnavam vlogo multinacionalnih podjetij (v nadaljevanju MNP) v globalnem prostoru. Proces globalizacije je skupaj s tehnološkim, informacijskim in komunikacijskim napredkom ustvaril globalni ekonomski trg, na katerem ključno vlogo odigrajo MNP. S svojo prisotnostjo vplivajo na tuja in domača gospodarstva držav po svetu. Kot indikator vloge MNP v globalnem prostoru in na države gostiteljice sem izbral vhodne tuje neposredne investicije (v nadaljevanju TNI), saj nam nudijo vsaj delni vpogled v delovanje MNP v državah gostiteljicah. Cilj diplomskega dela je bil primerjati vpliv vhodnih TNI na odstotek BDP-ja izbranih držav gostiteljic (Združeno kraljestvo, ZDA, Japonska).
MNP so s pomočjo vhodnih TNI med leti 2005 in 2019 Združenemu kraljestvu prispevala 3,51-odstotno povprečno letno rast BDP-ja, v ZDA 1,57 % BDP-ja, na Japonskem pa 0,16 % BDP-ja. Vhodne TNI najbolj pomembno prispevajo k povprečni rasti odstotka BDP-ja na leto v Združenem kraljestvu, sledi ZDA in nato Japonska.
Keywords: globalizacija, svetovna trgovina, multinacionalna podjetja, vstop na tuje trge, tuje neposredne investicije
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 404; Downloads: 54
Full text (690,39 KB) |
4. Primerjalna analiza deželnih tveganj Češke in MadžarskeTjaša Vodička, 2020, undergraduate thesis Abstract: Deželno tveganje se nanaša predvsem na ekonomska in politična tveganja v neki državi. Za uveljavljanje podjetij na tujih trgih je zelo pomembno poznavanje teh tveganj, kajti nepoznavanje lahko povzroči nepričakovane naložbene izgube. Zaradi globalizacije in s tem povezana hitro rastoča mednarodna posojila in tuje neposredne investicije, je analiza deželnega tveganja postala ključna za mednarodne upnike in vlagatelje. V prvem delu diplomskega projekta smo predstavili koncept deželnega tveganja in obravnavali možna tveganja, ki lahko vplivajo na odločitve tujih investitorjev pred vstopom na tuji trg. Razložili smo pomen analize deželnega tveganja in obravnavali možne oblike obvladovanja deželnega tveganja. Češka in Madžarska sta državi Srednje Evrope, ki sta geografsko dobro locirani in privlačni za tuje vlagatelje. Na podlagi zbranih podatkov smo v drugem delu diplomskega projekta izvedli analizo deželnega tveganja in primerjali stopnjo tveganja obeh držav. Pri analizi smo uporabili podatke institucij Coface in Euler Hermes in primerjali prednosti ter slabosti. Proučili smo ekonomska in politična tveganja Češke in Madžarske in s tem glavne indikatorje, kot so gospodarska rast in ekonomska politika. Na podlagi primerjalne analize ugotavljamo, da je zaradi nižje stopnje deželnega tveganja, Češka bolj privlačna država za tuje neposredne investitorje kot Madžarska.
Keywords: mednarodno poslovanje, deželno tveganje, analiza tveganj, tuje neposredne investicije, Češka, Madžarska.
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 358; Downloads: 55
Full text (1,34 MB) |
5. Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in kitajskoBlaž Petek, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu analiziramo položaj Evropske unije in Kitajske v svetu, njuno medsebojno trgovinsko menjavo in tuje neposredne investicije ter priložnosti in nevarnosti na obeh področjih. S preučevanjem njunih ključnih strategij na gospodarskem področju smo ugotovili, da se Evropska unija osredotoča na izboljševanje svojega gospodarstva, in sicer predvsem na okoljevarstvene in digitalne vidike ter pravično trgovino, Kitajska pa je osredotočena na pospeševanje svojih mednarodnih trgovinskih in investicijskih tokov in s tem na večanje svoje vloge v mednarodnem gospodarskem prostoru. Trgovinsko sodelovanje smo analizirali po strukturi blagovne in storitvene menjave, investicijsko sodelovanje pa glede na tokove vhodnih in izhodnih tujih neposrednih investicij. Ugotovili smo, da medsebojna trgovina z blagom in storitvami v zadnjih letih konstantno raste, medsebojne tuje neposredne investicije pa se znižujejo. Prišli smo do spoznanja, da je gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Kitajsko kljub številnim nihanjem še zmeraj obsežno in bo, glede na trende, takšno ostalo tudi v prihodnjih letih.
Keywords: mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, gospodarski kazalniki, strateške usmeritve, Evropska unija, Kitajska
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 360; Downloads: 55
Full text (873,13 KB) |
6. Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj SlovenijeJasna Jurše, 2018, master's thesis Abstract: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij.
Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije.
Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela.
Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Keywords: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 782; Downloads: 126
Full text (2,96 MB) |
7. Analiza neposrednih tujih investicij kot dela internacionalizacije v SlovenijiDragana Mitrović, 2018, master's thesis Abstract: Medsebojna interakcija sveta, ki jo je povzročila globalizacija, je podjetja prisilila k razmišljanju o nastopu na mednarodnih trgih. Pritisk konkurence, zniževanje stroškov na enoto (ekonomija obsega) ter razvoj tehnologije hitreje in intenzivneje kot kadarkoli vplivajo na način mednarodnega poslovanja. Postopen padec trgovinskih ovir, ki smo mu bili priča v preteklosti, je povzročil znatno povečanje mednarodne izmenjave in naložb, tudi v obliki neposrednih investicij.
Neposredne tuje investicije so se v zadnjih nekaj desetletjih v globalnem merilu precej povečale in med tujimi investitorji, kljub svoji kompleksnosti in visokemu tveganju, pritegnile ogromno pozornosti. Zanimanje za neposredne tuje investicije se je povečalo tudi v državah oz. vladah, saj se te zavedajo vpliva in učinka na gospodarstvo, ki ga s seboj prinašajo. Zato se posamezne države trudijo oblikovati svojo ekonomsko politiko tako, da bo ta čim privlačnejša za tuje investitorje. Obenem sprejemajo ukrepe na različnih področjih v obliki fiskalnih, finančnih ter preostalih spodbud, s katerimi poskušajo posredno in neposredno vplivati na zvišanje tujih investicij. V državi prejemnici tuje investicije vplivajo na bogatenje človeškega kapitala, zvišujejo raven konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva ter spreminjajo način korporativnega vodenja in managementa.
Slovensko poslovno okolje medtem na tem področju ne velja ravno za najbolj spodbudno. V primerjavi z drugimi konkurenčnimi državami glede na delež vhodnih neposrednih tujih investicij krepko zaostaja. Iz slednjega razloga je zato Republika Slovenija nenehno primorana sprejemati takšno zakonodajo ter spodbujevalne ukrepe, ki bodo vplivali na povečanje tujega kapitala ter tako zviševali konkurenčnost slovenskega nacionalnega gospodarstva.
V tem magistrskem delu smo obravnavali temo neposrednih tujih investicij kot obliko internacionalizacije, zaradi katerih se podjetja odločajo na podlagi različnih spodbud in motivov. Ugotovili smo, kako so prepleteni procesi internacionalizacije, globalizacije ter evropeizacije vplivali na povečanje mednarodne trgovine ter kako se je ta skozi zadnja leta spreminjala in vplivala na delovanje podjetij. Izvedli smo komparativno analizo avstrijskega in slovenskega poslovnega okolja ter ugotovili razlike med njima ter zapisali predloge ukrepov Republiki Sloveniji za privabljanje tujih investitorjev.
Keywords: neposredne tuje investicije, internacionalizacija, multinacionalno podjetje, globalizacija, investicijsko okolje
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 895; Downloads: 135
Full text (2,96 MB) |
8. Analiza poslovnega okolja in priložnosti slovenskih podjetij na japonskem trguTomaž Slemenšek, 2017, undergraduate thesis Abstract: V današnjem svetu se srečujemo z intenzivnim mednarodnim trgovanjem in investiranjem. Mednarodna trgovina in tuje neposredne investicije lahko podjetjem in državam ustvarijo veliko pozitivnih učinkov, zato se veliko število podjetij odloči, da širijo svoj trg zunaj lastne države. Za vzpostavitev dobrih odnosov s tujimi podjetji in lažje nastopanje na tujem trgu, morajo podjetja narediti analizo poslovnega okolja ciljne države. Japonska predstavlja tretje največje gospodarstvo na svetu. Znana je po prebivalstvu z visoko delovno etiko, visoko razviti tehnologiji, zanimivi zgodovini in bogati kulturi. Z vidika vstopa slovenskih podjetij na japonski trg obstaja še mnogo priložnosti. Na to kaže tudi skromna vrednost izvoza slovenskih izdelkov na Japonsko. V diplomskem seminarju smo s pomočjo PEST analize analizirali poslovno okolje Japonske. Proučili smo politično, ekonomsko, družbeno-kulturno in tehnološko dimenzijo poslovnega okolja te države. Poleg tega smo podali oceno, v katerih panogah bi lahko bila slovenska podjetja na Japonskem uspešna.
Keywords: mednarodno poslovno okolje, PEST analiza, mednarodna menjava, tuje neposredne investicije, Slovenija, Japonska
Published in DKUM: 04.12.2017; Views: 973; Downloads: 164
Full text (1,02 MB) |
9. Analiza političnih in ekonomskih odnosov med evropsko unijo in rusijoBenjamin Topolko, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem seminarju so obravnavani politični in gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Rusijo, dvema velikima gospodarstvoma, ki imata tudi skupno mejo. V 90. letih prejšnjega stoletja je Evropska unija dobivala vse večjo vlogo na svetovnem političnem zemljevidu, v tem tisočletju pa je pridobivala tudi članice iz vzhodnega dela Evrope. Njeni odnosi z Rusijo so dobili podlago z Dogovorom o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Diplomski seminar se osredotoča na odnose med gospodarstvoma po letu 2012 in v ta namen sta najprej predstavljeni njuni politični in gospodarski vlogi v svetu. Vloga Evropske unije je predstavljena skozi vlogo Evropskega sveta, Evropske službe za zunanje delovanje, obseg in strukturo mednarodne trgovine in tuje neposredne investicije. Vloga Rusije je predstavljena skozi prizmo njene vloge na Bližnjem vzhodu, v Evrazijski uniji, obsegu in strukturi mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicijah. V nadaljevanju oblikujemo pregled razvoja političnih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo po letu 2012, najprej s programom Štirje skupni prostori in nato s sankcijami, ki so vsebovale diplomatske in restriktivne ukrepe, ukrepe, sprejete za področje Krima, in ruske povračilne ukrepe. V sklopu pregleda gospodarskih odnosov po letu 2012 predstavljamo vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo in gospodarske sankcije Evropske unije. Temu sledi pregled trgovinskega toka blaga in storitev, trgovinske bilance in tujih neposrednih investicij med gospodarstvoma.. Predstavljeni so tudi njuni trenutni politični in gospodarski odnosi z nekaterimi napovedmi. Vlogo posrednika je med velesilama želela odigrati tudi Slovenija, zato je v predzadnjem poglavju diplomskega seminarja podan tudi kratek pregled odnosov med Slovenijo in Rusijo ter zunanjepolitičnih stališč Slovenije do sankcij Evropske unije.
Keywords: Politični odnosi, gospodarski odnosi, sankcije, mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, Evropska unija, Rusija, Slovenija.
Published in DKUM: 01.12.2017; Views: 1190; Downloads: 105
Full text (407,85 KB) |
10. Prihodnost tujih neposrednih naložbJožica Lebar, 2017, master's thesis Abstract: Evropska unija je nadnacionalna državna tvorba, ki ima aktivno gospodarsko in politično vlogo. Gospodarska velesila, največja izvoznica in uvoznica ter vlagateljica. Vzpostavljeni enotni trg omogoča trgovanje z drugimi državami. Prosta trgovina je esencialnega pomena za gospodarsko rast ter odpiranje novih delovnih mest. Sem spadajo tudi neposredne tuje naložbe, katere največji svetovni vir je EU. Pred letom 2009 so to področje samostojno urejale države članice, ki so sklepale bilateralne investicijske sporazume. De iure so neposredne tuje naložbe po uveljavitvi Lizbonske pogodbe leta 2009 del skupne trgovine in v izključni pristojnosti EU. Z 207. členom PDEU je prišlo do vzpostavitve centralističnega urejanja tega področja. S tem je nastalo veliko odprtih vprašanj glede dosedanje veljavne ureditve bilateralnih investicijskih sporazumov in seveda same razlage 207. člena PDEU.
Treba je vzpostaviti stabilno in predvidljivo zakonodajno okolje, ki bo varovalo investitorje v tuji oz. drugi državi ter povečevalo vpliv gospodarske integracije. Bistven varovalni element tujih neposrednih naložb je mehanizem za reševanje investicijskih sporov, le-ti omogočajo uveljavitev dogovorjene zaščite v praksi. Za razvoj geneze investicijskega prava EU bo potrebna skupna koordinacija držav članic in EU.
Pričujoče magistrsko delo je razdeljeno na pet vsebinskih sklopov, ki se začenja z orisom skupne trgovinske politike EU, nadaljuje z viri mednarodnega investicijskega prava, kjer bo največji poudarek na BIS ter njegovih jamstvih, ki so zapisana v obliki klavzul npr. najboljša nacionalna obravnava, poštena in enaka obravnava, prost prenos sredstev brez omejitev, kompenzacija v primeru razlastitve ter reševanje sporov. Temeljno poglavje zajema predstavitev pravne ureditve neposrednih tujih naložb po sprejetju Lizbonske pogodbe ter kazuistike Sodišča EU. V tem poglavju bo avtorica podala razlago 207. člena PDEU. Avtorica delo zaključi z napovedjo nadaljnjega razvoja investicijskega prava EU.
Keywords: Lizbonska pogodba, 207. člen PDEU, bilateralni investicijski sporazumi, neposredne tuje investicije, skupna trgovinska politika, notranji trg, mednarodno javno pravo, investicijsko pravo, izključna pristojnost, alternativno reševanje sporov.
Published in DKUM: 17.11.2017; Views: 977; Downloads: 134
Full text (1,09 MB) |
