| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in babištva glede (ne)plodnosti
Nuša Rogan, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Keywords: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Published: 02.02.2021; Views: 204; Downloads: 68
.pdf Full text (789,55 KB)

2.
Osveščenost ljudi o vplivu debelosti na plodnost
Valentina Rojht, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Debelost je postala nova svetovna zdravstvena težava, ki se po svetu hitro povečuje, kar pa ni povezano samo s povečanim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni, temveč je tudi dokazano, da povečuje tveganje za nastanek reproduktivnih motenj. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali ljudje vedo, kako lahko debelost vpliva na plodnost.
Keywords: neplodnost, prehrana, prekomerna telesna teža, telesna neaktivnost, nezdrav življenjski slog
Published: 30.10.2020; Views: 235; Downloads: 68
.pdf Full text (503,38 KB)

3.
Pravna in etična vprašanja reproduktivnega turizma
Maja Arlič, 2019, master's thesis

Abstract: Reproduktivni turizem ali čezmejna reproduktivna pomoč, zajema potovanja oseb iz države stalnega prebivališča v drugo državo, z namenom, da bi tam prejeli reproduktivno storitev, ki v njihovi državi ni dovoljena ali ni na voljo. Takšen pojav sicer ni novost, se pa zaradi razvoja reproduktivnih tehnologij, cenejših letalskih kart in vse pogostejših težav parov z neplodnostjo hitro razvija. Med-tem ko v svetu že nekaj časa predstavlja predmet mnogih diskusij, saj se pravne ureditve reproduktivnih storitev zaradi različnih etičnih, pravnih in verskih vidikov posameznih držav močno razlikujejo, v Sloveniji ni raziskav, ki bi ocenile vzrok in pojavnost reproduktivnega turizma. Pravna raznolikost je v mnogih državah najpogostejši vzrok iskanja čezmejne pomoči, zato so strokovnjaki v preteklih letih že večkrat poskušali z usklajevanji, a do zdaj še neuspešno. Sicer spada Slovenija v sam vrh izvedbe reproduktivnih postopkov, tako da se slovenski pacienti ne odpravljajo v tujino zaradi želje po boljši kakovosti zdravljenja, se pa tako kot večina ostalih držav, tudi Slovenija sooča s pomanjkanjem darovanih spolnih celic. Ravno dolge čakalne liste so pri nas najpogostejši vzrok reproduktivnih potovanj. Cilj magistrskega dela je bila raziskava vzroka, posledic, pojavnih oblik in najaktualnejših pravno etičnih razprav reproduktivnega turizma. Čeprav se na prvi pogled zdi, da prinaša reproduktivni turizem več težav kot koristi, temu vendarle ni tako in ravno možnost čezmejne reproduktivne pomoči marsikomu omogoči močno želeno starševstvo, kljub temu da v matični državi to ni bilo izvedljivo. Ob vzpostavitvi mednarodnega registra reproduktivnih postopkov, povišanju zneska povračila darovalcem spolnih celic ter ozaveščanju pacientov o potencialnih težavah, s katerimi se lahko soočijo, bi lahko tudi ta pojav začeli obravnavati kot ljudem koristen.
Keywords: reproduktivni turizem, čezmejna reproduktivna pomoč, pravna vprašanja, etična vprašanja, neplodnost, zdravljenje neplodnosti v tujini, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo
Published: 20.12.2019; Views: 575; Downloads: 103
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Poznavanje in sprejemanje nadomestnega materinstva – razkorak med generacijami
Milena Mikec, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Neplodnost je velik problem. Ker dosedanje, pri nas uzakonjene metode, velikokrat ne prinesejo pričakovanih rešitev, se nekateri odločajo za nadomestno materinstvo, ki je zakonsko urejeno le v redkih državah. Zaradi tega prihaja do velikih polemik v stroki in tudi širši javnosti. Neplodni pari pa prav zaradi različnih zakonskih ureditev po svetu iščejo rešitve, tudi nezakonite. Namen zaključnega dela je predstaviti nadomestno materinstvo ter kako je le-to sprejeto skozi oči stroke in dve popolnoma različni generaciji. Predstaviti želimo pravne vire, ki se dotikajo tega področja, in dileme, ki se porajajo v povezavi s tem. Raziskovalna metodologija in metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Metodo anketiranja za zbiranje podatkov in metodo deskriptivne ter inferenčne analize podatkov smo uporabili v empiričnem delu raziskave. Za preverjanje hipotez v okviru inferenčnih statističnih metod smo uporabili program SPSS. Rezultati: Večina anketiranih (iz prve starostne skupine 78 %, iz druge starostne skupine pa 50 %) meni, da bi v primeru neplodnosti moralo biti nadomestno materinstvo dovoljeno. Diskusija in zaključek: Neplodni pari že tako gredo skozi velike psihične stiske, dodatno pa so izpostavljeni še raznim zdravljenjem, ki so velikokrat zelo boleča. Ko tudi s pomočjo zdravljenja ne uspejo zanositi in donositi, se obrnejo po pomoč v tujino, kjer pa so te storitve dražje. Zagovorniki in nasprotniki nadomestnega materinstva bi morali najti srednjo pot, to je uzakonitev vsaj altruističnega nadomestnega materinstva.
Keywords: nadomestna mati, otrok, neplodnost, pravo, etika, dileme.
Published: 17.12.2019; Views: 297; Downloads: 47
.pdf Full text (1,58 MB)

5.
Kakovost življenja žensk z endometriozo
Ingrid Šilec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Endometrioza je bolezen, pri kateri se tkivo podobno endometriju razrašča izven maternice. Bolezen ima različne simptome, ki vplivajo na psihično, prav tako pa tudi na fizično stanje žensk in zmanjšujejo kakovost življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja žensk z endometriozo in kakšne težave jim endometrioza povzroča pri spolnih odnosih, različnih aktivnostih in kako vpliva na njihovo psihično in čustveno stanje. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskovanje smo izvedli v Društvu Endozavest, kjer smo objavili spletno anketo. V raziskavi je sodelovalo 60 žensk z endometriozo. Rezultati: Ugotovili smo, da endometrioza vpliva na spolno življenje žensk, saj ima kar 97 % anketirank boleče spolne odnose, posledično pa večkrat pride do prekinitve in izogibanja spolnim odnosom ter občutkov krivde in strahu pred spolnimi odnosi. Pri aktivnostih imajo anketiranke največ težav in občutkov nelagodja pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti v službi ali šoli (92 % anketirank), prav tako pa se pojavljajo težave in nelagodje v veliki meri tudi pri ostalih dnevnih aktivnostih. Velikokrat imajo tudi občutek, da drugi ne razumejo njihove bolezni (95 % anketirank) in mislijo, da so samo občutljive in tarnajo (86 % anketirank). Prav tako pa se pogosto pojavljajo občutki obupa, nihanje razpoloženja in znižana samopodoba. Diskusija in zaključek: Endometrioza vpliva na spolne odnose, psihično in čustveno stanje obolelih žensk ter predstavlja omejitve in nelagodje pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Je bolezen, ki znižuje kakovost življenja v več pogledih. Zato je pomembno, da se ženske ustrezno zdravi in se jim omogoča čustvena, psihična ter fizična podpora.
Keywords: ginekologija, reproduktivno zdravje, neplodnost, bolečina, disparevnija
Published: 27.06.2019; Views: 726; Downloads: 146
.pdf Full text (962,96 KB)

6.
NEGOVALNI PROBLEMI PACIENTK S SINDROMOM HIPERSTIMULACIJE JAJČNIKOV
Jasmina Vogrin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Sindrom hiperstimulacije jajčnikov je najpogostejši zaplet pri postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kadar je sindrom prisoten v zmerni ali hudi obliki, je potrebna bolnišnična obravnava. Raziskave kažejo, da imajo pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov naslednje negovalne probleme: neučinkovitost dihanja, prevelik volumen tekočin, slabost, anksioznost in akutne bolečine. Namen raziskave je s študijo primera prikazati, kateri so najpogostejši negovalni problemi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov. Podatki so bili zbrani s polstruktuiranim vprašalnikom ter z analizo negovalne in medicinske dokumentacije. V vzorec je bila vključena ena pacientka. Rezultati: Ugotovili smo, da je imela pacientka s sindromom hiperstimulacije jajčnikov specifične težave: bolečine v trebuhu, neuravnovešeno bilanco tekočin, motnje spanja ter prisotno povečano tveganje za infekcijo. Diskusija in sklep: V literaturi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov navajajo številne simptome, vendar pri obravnavani pacientki vsi niso bili izraženi. Delo medicinske sestre je, da ugotovi potrebe pacientke po zdravstveni negi, ugotavlja njene težave in simptome ter pravočasno odreagira in o vseh odstopanjih pravočasno poroča zdravniku. Pred odpustom iz bolnišnice medicinska sestra pacientki preda ustrezna navodila glede nege v domačem okolju in ji odgovarja na vprašanja v okviru svojih kompetenc.
Keywords: neplodnost, sindrom hiperstimulacije jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 02.12.2016; Views: 1171; Downloads: 184
.pdf Full text (595,49 KB)

7.
Nadomestno materinstvo in možnost istospolnih partnerjev na ta način postati starši
Andreja Bizjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Humana reprodukcija – razmnoževanje človeka – je proces, pri katerem združitev ženske in moške gamete omogoči razvoj novega organizma. Rodnost v Sloveniji pada, kot tudi v drugih razvijajočih deželah – pari imajo težave z neplodnostjo. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) to pomeni nezmožnost imeti otroka. Par velja za neplodnega, če po dveh letih rednih spolnih odnosov brez kontracepcije ženska ni postala noseča in ni nobenega drugega razloga za neplodnost. V Sloveniji je neplodnih 10 do 15 odstotkov parov, zato je zdravljenje le-te pomemben del javnega zdravstva. Tako zaradi težav z zanositvijo poišče medicinsko pomoč vedno več parov (okoli 1000 na leto). V družbi se porajajo vprašanja, kako oziroma na kakšne načine se bo pomagalo ženskam in moškim pri zdravljenju neplodnosti, kdo bo upravičen do takšnega zdravljenja in kakšni pogoji bodo morali biti izpolnjeni. Pri tem ne gre samo za medicinski vidik – torej ali bodo v družbi dovoljeni kakšni drugi načini ali možnosti, da ženska postane mati. Še večje - moralno - vprašanje se poraja v primeru želje istospolnih partnerjev (predvsem moških), ko sploh ne gre za zdravljenje neplodnosti, gre zgolj za željo biti starš. Najbolj sprejemljiv način za to v vseh družbah še vedno velja posvojitev. Razvoj medicine in z njo povezane tehnologije pa omogoča večanje možnosti odprave težav. Kot najbolj skrajna oblika zdravljenja je bila opravljena prva umetna oploditev leta 1983. V Sloveniji to področje ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničiti svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok. Torej ima na podlagi določil vsakdo pravico do zdravljenja neplodnosti (ugotavlja se vzroke neplodnosti oziroma zmanjšane plodnosti in se odpravlja le-te, bodisi z zdravili ali s kirurškimi posegi, lahko tudi s strokovnim svetovanjem). Če pa ženska ne more zanositi niti z medicinsko pomočjo, je nadomestno materinstvo ena izmed možnosti, da ženska oziroma par zadovolji željo po starševstvu. Tako ima možnost dobiti otroka, ki ima vsaj genetske značilnosti očeta, kar v primerjavi s posvojitvijo nima. Institut nadomestnega materinstva pa se vse več uporablja kot izpolnitev želja po starševstvu pri istospolnih partnerjih (predvsem moških). Vprašanja, ki se pri tem pojavljajo: Kako priti do nadomestne matere?, Kakšni so stroški, povezani s tem?, Ali je možnost razdrtja dogovora o nadomestnem materinstvu po rojstvu otroka? V svetu obstajajo agencije, ki se ukvarjajo z zastopanjem nadomestnih mater in vzpostavljajo stike z zainteresiranimi pari (tudi istospolnimi).
Keywords: Neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo, nadomestna mati, bodoča starša, istospolni pari, otrok.
Published: 18.11.2016; Views: 665; Downloads: 121
.pdf Full text (609,31 KB)

8.
AKTIVNOSTI MEDICINSKE SESTRE PRI AMBULANTNI OBRAVNAVI NEPLODNEGA PARA
Lidija Pirš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča:O neplodnosti kot bolezenskem stanju govorimo takrat, ko pri paru po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosih ne pride do zanositve. Vzroke za neplodnost vedno iščemo pri obeh partnerjih, tako v diagnostiko vedno poleg ženske vključujemo tudi moškega.Medicinska sestra predstavlja v postopku zdravljenja neplodnosti pomembno vez med vsemi, ki se vključujejo v proces zdravljenja neplodnega para.Namen diplomskega dela je predstaviti pojem neplodnosti, vzroke zanjo in zdravljenje, ter opisati aktivnosti medicinske sestre pri obravnavi neplodnega para od prvega naročanja do konca zdravljenja v centru za reproduktivno medicino. Metodologija:Diplomsko delo je teoretično, nastalo na osnovi študija in tuje literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Zbrane podatke smo pregledali, grupirali, uporabili smo metodo analize in kompilacije, ter na osnovi sinteze oblikovali ugotovitve na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati:Ugotovili smo, da je ustrezna komunikacija pomemben dejavnik pri obravnavi neplodnega para v vseh fazah zdravljenja,od prvega stika v centru za naročanje do zaključka zdravljenja. Informacije morajo biti posredovane na razumljiv način in to takrat, ko jih pacienti potrebujejo. Medicinska sestra ima zelo pomembno vlogo tudi pri učenju – edukaciji pacientk o pripravi in samoaplikaciji predpisane hormonske terapije. Učenje poteka individualno, medicinska sestra mora biti natančna, razumljiva in potrpežljiva. Delo medicinske sestre se ob edukaciji prepleta z zdravstveno-vzgojnim delom.Ena pomembnejših aktivnosti medicinske sestre je prav tako priprava in urejanje zdravstvene dokumentacije pacientov, v kateri se nahajajo vsi podatki in izvidi, ki so potrebni za celovito obravnavo neplodnega para. Sklep:Medicinska sestra je pri obravnavi neplodnega paranepogrešljiv člen, saj predstavlja vez med pacienti, zdravniki, biologi in ostalimi sodelavci, ki sodelujejo v timu.
Keywords: reprodukcija, neplodnost, zunajtelesna oploditev, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, komunikacija
Published: 27.10.2016; Views: 1031; Downloads: 131
.pdf Full text (1,04 MB)

9.
10.
NEPLODNOST – SODOBNA BOLEZEN MOŠKEGA
Dejan Robar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Neplodnost opredeljujemo kot nezmožnost zanositve po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosih. Moška neplodnost je prirojena ali pridobljena. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost semena in s tem na plodnost so tobak, alkohol, droge, debelost, stres in šport. Poznamo veliko načinov zdravljenja moške neplodnosti, ki so v veliki meri uspešne, kar pomeni veliko spodbudo za slovensko nataliteto. Zato je pomembno že mladostnike poučevati o škodljivosti teh razvad na njihovo plodnost. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi neplodnega moškega. Z njim se sreča na prvem pregledu v ambulanti, zato je njena naloga, da si vzame čas, mu prisluhne in svetuje. Pri diplomskem delu smo opravili pregled domače in tuje literature ter elektronske vire, ki zajemajo temo moška neplodnost ter zdravljenje. Uporabili smo deskriptivno metodo. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vsebovala vprašanja odprtega tipa. Nanašala se je na podatke v sklopu ugotavljanja anamneze in potreb po zdravstveni negi glede na 11 funkcionalnih stanj in vzorcev zdravega obnašanja avtorice Marjory Gordon. Namen diplomske naloge je predstaviti moško neplodnost in njeno zdravljenje ter ugotoviti negovalne probleme. V raziskovalnem delu smo za študijo primera uporabili pacienta, ki se zdravi za neplodnostjo. Ugotovili smo štiri negovalne probleme: nevarnost infekcije operativnega mesta, bolečina po operativnem posegu, strah pred izidom kirurškega posega in obvladovanje, izogibanje obvladovanju stresa. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon zagotavlja popolno obravnavo pacienta, ki se zdravi za neplodnostjo.
Keywords: neplodnost, moška neplodnost, zdravljenje, medicinska sestra, vzroki moške neplodnosti.
Published: 22.10.2015; Views: 1648; Downloads: 241
.pdf Full text (681,78 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica