Search the digital library catalog

Abstract: Pri književnem prevodu mora prevajalec upoštevati mnogo dejavnikov, kot so ciljni literarni sistem in čas, namen izvirnega in ciljnega besedila in naslovnik. Prevajanje otroške književnosti je posebej zahtevno prav zaradi ciljnega občinstva, ki ima omejene jezikovne in kognitivne sposobnosti, hkrati pa se mora prevajalec znati vživeti v otrokov svet in biti kreativen, kar mu omogoča več svobode kot prevajalcu literature za odrasle. Poseben izziv pri prevajanju otroške literature predstavljajo neologizmi, na novo skovane besede, navadno izpeljanke iz že znanih besed ali delov besed. Roald Dahl je avtor številnih knjig za otroke, med katerimi je tudi delo The BFG, zgodba o velikem dobrodušnem velikanu, ki ima prav poseben način govora – uporablja veliko neologizmov. V magistrski nalogi na podlagi teoretskih osnov prevajanja otroške literature, prevajanja in tvorjenja neologizmov ter posodabljanja prevodov analiziramo dva slovenska prevoda književnega dela The BFG prevajalcev Jožeta Prešerna iz leta 1994 (Veliki dobrodušni velikan) in Ane Barič Moder iz leta 2008 (VDV). Primerjalna analiza prevodov izvirnih neologizmov je pokazala, da je prvi prevod v veliki meri neprilagojen ciljnemu občinstvu, saj je zaradi direktnih prevodov velikokrat nerazumljiv, prav tako pa prevajalec izvirnih neologizmov v večini ne prevaja z neologizmi, kar kaže na odsotnost kreativnosti. V ponovnem prevodu se je prevajalka pri prevajanju večine neologizmov odločila obdržati nove skovanke in v slovenščini oblikovala nove neologizme. Posegla je tudi po nekaj kulturnih ustreznicah in tako besedilo približala kognitivnim sposobnostim otrok.
Keywords: Roal Dahl, otroška literatura, The BFG, neologizmi, ponovni prevod, prevajalski postopki, Peter Newmark
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1688; Downloads: 184
Full text (1,79 MB)

Abstract: Hiter in neustavljiv razvoj novih tehnologij, materialov in storitev ima močan vpliv na jezike in širitev besednega zaklada. Predvsem hitrost je odločilna, da se jezik novitetam ne prilagaja dovolj hitro in da se v strokovni jezik implementirajo tujke. Nohtna kozmetika je mlada, hitro razvijajoča se stroka, ki še nima razvitega strokovnega jezika v slovenščini, saj vsebuje veliko prevzetih tujk, kar otežuje adekvatno prevajanje na strokovni ravni. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo zvrstnost jezika, besedje, vpliv angleščine in nemščine na slovenščino, zgodovino in nekatere teorije prevajanja ter opredeljujemo prevajanje strokovnih besedil. Praktični del zajema analizo strokovnega besedila, objavljenega v strokovni reviji, ki izhaja v več jezikih in katere strokovni članki se prevajajo v vsak posamezen jezik. Po analizi in na podlagi poizvedb smo naredili glosar strokovnih izrazov v angleščini, nemščini in slovenščini. „Alles Übersetzen scheint mir schlechterdings ein Versuch zur Auflösung einer unmöglichen Aufgabe. Jeder Übersetzer muss an einer der beiden Klippen scheitern, sich entweder auf Kosten des Geschmacks und der Sprache seiner Nation zu genau an das Original, oder auf Kosten seines Originals zu sehr an die Eigentümlichkeiten seiner Nation zu halten. Das Mittel hierzwischen ist nicht bloß schwer, sondern geradezu unmöglich.“ (Pismo W. v. HUMBOLDTA A. W. SCHLEGLU, dne 23. 7. 1796). Humboldtova misel predstavlja bistveno in nerešljivo težavo, s katero se spopadajo vsi prevajalci že od samega začetka prevajanja.
Keywords: zvrstnost, strokovni jezik, neologizmi, nohtna kozmetika, strokovno prevajanje
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1638; Downloads: 171
Full text (3,86 MB)

Abstract: Oglasi so postali del našega vsakdanjega življenja, saj nas kot potencialne potrošnike na najrazličnejše načine nagovarjajo na vsakem koraku. Težnja po kreativnosti, zanimivosti in vpadljivosti je opazna tudi v jeziku oglasov. V zadnjem času kot izraz izvirnosti in duhovitosti oglaševalcev pogosto zasledimo nove besede oz. novotvorjenke. Te so predmet našega raziskovanja. Na osnovi paberkovalno zbranih tiskanih in spletnih oglasov smo napravili besedotvorno analizo novotvorjenih besed. Zanimal nas je način tvorbe, ali novotvorjenke nastajajo po že ustaljenih besedotvornih postopkih, analogiji ali po kakšnih še neuveljavljenih tvorbenih vzorcih. V analizi smo opozorili na morebitno stilno in zvrstno zaznamovanost novih tvorjenk. Vsako izmed obravnavanih besed smo skušali tudi pomensko opredeliti, v besedilnih korpusih FidaPLUS in Nova beseda pa smo preverjali, ali je katera od novotvorjenk že zajeta. Oglasi so obravnavani kot celota z namenom, da se ugotovijo zgradbene prvine, v katerih so novotvorjenke največkrat prisotne, hkrati pa smo želeli izvedeti, v kolikšni meri so novotvorjenke vezane na ime oglaševalca ali oglaševanega predmeta.
Keywords: Ključne besede: oglaševanje, tiskani oglasi, spletni oglasi, neologizmi, priložnostnice, besedotvorje
Published in DKUM: 12.10.2009; Views: 3619; Downloads: 860
Full text (53,82 MB)