| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POVEZAVA MED DELOVNIM DOHODKOM, GOSPODARSKO RAZVITOSTJO IN DOBRIM POČUTJEM
Marija Palko, 2012, master's thesis

Abstract: Delovni dohodek pomeni znesek, ki ga prejme posameznik v določenem časovnem obdobju. Lahko je v obliki dohodka iz delovnega razmerja, pokojnin, bonitet ali dohodka dijakov in študentov. Za pojem delovni dohodek se uporabljata tudi besedi osebni dohodek in dohodek iz dela. Delovni dohodek je zelo pomemben element dohodka gospodinjstev in je pomemben del varčevanja in potrošnje vsakega posameznika. Zato si posamezniki želijo zagotoviti čim višji delovni dohodek, da bi imeli dovolj sredstev za udobno in normalno življenje. Prav zaradi tega potrebujejo dohodek, ki je nad pragom revščine. Prerazdeljevanje dohodka vpliva na razlike med bogastvom in revščino. Revščino občutijo tisti posamezniki, kateri imajo dohodek pod pragom revščine, in tudi tiste države, ki so revnejše (npr. Afrika). Pri revščini moramo poznati razliko med absolutno in relativno. Absolutna revščina je tisti minimalni znesek dohodka, ki je pod pragom revščine. Medtem ko je relativna revščina položaj določene skupine definiran in merjen v razmerju z drugimi v enakem okolju, skupnosti ali državi. Kar pomeni, da bo nekdo, ki se uvršča med revne v razviti državi, imel večji dohodek kot tisti, ki se v manj razviti državi uvršča med bogate. Medtem ko so bogati tisti posamezniki, ki imajo vsega preveč. Dobro počutje ima več dimenzij, ki vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Pojma, kot sta kakovost življenja in dobro počutje, se pogosto uporabljata v enakem smislu. Dobro počutje je zelo težko meriti, zato ga uvrstimo v dve veliki skupini, in sicer objektivno ali subjektivno. Objektivno dobro počutje zajema vse vidike človeškega življenja. Medtem ko subjektivno dobro počutje temelji na anketnih vprašanjih o sreči in zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi smo anketirali prebivalce mest Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Gradca. Od zajetih 1346 anketirancev je bilo 664 moških in 682 žensk. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, status, velikost gospodinjstva in glede na mesto, v katerem živijo. Pri tem smo ugotovili, da so ženske bolj sočutne do soljudi in da v povprečju zaslužijo manj kot moški.
Keywords: delovni dohodek, neenakost porazdelitve dohodka, dobro počutje, gospodarska razvitost.
Published: 24.10.2012; Views: 3922; Downloads: 214
.pdf Full text (3,09 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica