1. Fiduciarni prenos lastninske pravice : magistrsko deloAna Krajtner, 2020, magistrsko delo Opis: Poglavitna funkcija zavarovanj je v zavarovanju upnikove terjatve nasproti dolžniku. Na področju stvarnopravnih zavarovanj, so se fiduciarna zavarovanja pojavila predvsem zaradi novih potreb prakse v povezavi z neustreznostjo ročne zastave. Fiduciarno lastnino lahko pravno opredelimo kot lastninsko pravico, ekonomsko gledano pa se le ta bolj približa zastavni pravici.
Fiduciarni prenos je zaupna, neakcesorna in neposestna oblika zavarovanja, katerega največja prednost je, da lahko dajalec zavarovanja premičnino, ki je predmet zavarovanja, še naprej nemoteno uporablja. Pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice, se fiduciarju praktično prizna hibridna lastninska pravica. Rečemo, da gre za prenos polne pravice.
Fiduciarna zavarovanja podelijo fiduciarju več pravne oblasti nad predmetom zavarovanja, kot je to nujno za potrebe zavarovanja in zato mora pravni red ta presežek oblasti nad stvarjo kompenzirati v postopkih izvršbe in stečaja. Fiduciarju se v primeru stečaja fiducianta prizna zgolj ločitvena pravica, kar pomeni nekoliko manj od polnega imetništva lastnine. V primeru izvršbe pa lahko fiduciar ugovarja nedopustnost izvršbe na fiduciarno prenešeni lastnini proti upnikom fiducianta. Tak ugovor pa je po kvaliteti nekoliko bližje izločitveni in ne ločitveni pravici.
Neposestna zastavna pravica se od fiduciarnega prenosa razlikuje predvsem po tem, da je zastavna pravica nesamostojna pravica, ki je akcesorna terjatvi, ki jo varuje. Pri fiduciarni lastnini pa gre za obliko polne lastnine. Fiduciarju pripada nad predmetom prenosa nekoliko več pravne oblasti kot zastavnemu upniku. V zvezi z akcesornostjo je pomembno poudariti, da SPZ ureja tako neakcesorni fiduciarni prenos, kot tudi pogojni prenos pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Pri tem je za pogojni prenos mogoče trditi, da se nekoliko približa neposestni zastavni pravici.
Ključne besede: fiduciarna zavarovanja, premičnina, neakcesornost, prenos lastninske pravice v zavarovanje, neposestna zastavna pravica.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 7060; Prenosov: 210
 Celotno besedilo (641,48 KB) |
2. NEUPRAVIČEN POZIV ZA IZPLAČILO BANČNE GARANCIJEMonja Krofič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preko strokovne literature, člankov in spletnih virov analizira dva različna trenutka, ko upravičenec iz bančne garancije (upnik iz temeljnega posla) postavi zahtevo za izplačilo. Na eni strani je v tem diplomskem delu predstavljena situacija, ko je zahteva za izplačilo postavljena, vendar ne v skladu s pogoji z bančne garancije, na drugi strani pa diplomsko delo analizira situacijo, ko so pogoji iz same neodvisne bančne garancije sicer izpolnjeni, pa je poziv za izplačilo vseeno neupravičen. Podrobneje je analiziran institut neupravičenega poziva ter njegova ureditev v slovenskih in mednarodnih pravnih virih, predstavljena pa je tudi slovenska in tuja sodna praksa, ki je že posegala na to področje.
Diplomsko delo poleg omenjene problematike obsega tudi možnosti in ukrepe, ki jih lahko proti neupravičenemu pozivu uporabita banka garant in naročnik bančne garancije kot sredstva za preprečitev izplačila spornega zneska ali kot možnost prepovedi razpolaganja in način vrnitve neupravičeno izplačanega zneska. V tem kontekstu diplomsko delo skozi strokovno literaturo podrobneje predstavi procesno zavarovanje v obliki začasne odredbe in njen pomen pri preprečevanju neupravičenih pozivov za izplačilo ter izplačil samih.
Ključne besede: zavarovanje obveznosti, bančna garancija, neodvisna bančna garancija, garancija na prvi poziv, neakcesornost, banka garant, neupravičen poziv
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1745; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. ZEMLJIŠKI DOLG, PRIMERJAVA SLOVENSKE, NEMŠKE IN ŠVICARSKE PRAVNE UREDITVEDijana Trogrlić, 2013, diplomsko delo Opis: Zemljiški dolg je večplasten pravni institut. Vsak poskus zemljiški dolg opisati le s pomočjo ene opredelitve, bi ga oropal njegove večplastnosti in njegovega resničnega pomena. Klasična pravna teorija bi zemljiški dolg opredelila kot omejeno stvarno pravico na lastni ali tuji stvari, medtem ko bi sodobnejši teoretiki pri njegovi opredelitvi izpostavili dejstvo, da gre za stvarnopravno zavarovanje. Gospodarska praksa bi se zemljiškega dolga lotila na nekoliko drugačen način. Bančniki, ki se vsakodnevno srečujejo s takšnimi in drugačnimi zemljiškimi dolgovi, bi slednje najbrž opisali kot najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja njihovih posojil. Za poslovneže, bodisi majhne samostojne podjetnike bodisi vodje velikih gospodarskih družb, je zemljiški dolg način za pridobivanje svežega kapitala za vsakodnevno poslovanje ali morebitne naložbe. Kaj pa vsakodnevna – tista negospodarska – praksa? Ja, tudi tja tu pa tam kak zemljiški dolg zaide v obliki darila ali v okviru dediščine. Za jasen in celovit pogled na zemljiški dolg, ga velja opazovati iz vseh pravkar navedenih in še marsikaterega drugega zornega kota.
V Nemčiji in Švici, ki sta pionirki na področju zemljiškega dolga, se je zemljiški dolg spontano razvijal skozi ves srednji vek in je bil tudi uradno uzakonjen v obeh civilnih zakonikih - Nemčija ga je uzakonila v Državljanskem civilnem zakoniku leta 1896, Švica pa v Švicarskem civilnem zakoniku leta 1907. Slovenija, katere civilno pravo se je leta in leta naslanjalo na avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811, ki ne pozna instituta zemljiškega dolga, je šele s sprejemom Stvarnopravnega zakonika leta 2003 vpeljala zemljiški dolg.
Temeljna značilnost zemljiškega dolga, ki se sicer razlikuje od države do države, je neakcesornost ali ločenost zemljiškega dolga in terjatve, v zavarovanje katere zemljiški dolg služi. Večina ostalih značilnosti je v manjši ali večji meri zastopana v vseh treh državah, ki so predmet primerjave: delitev na zavarovalni in izolirani zemljiški dolg, sklenitev zavarovalne pogodbe, knjižni in neknjižni prenos, obstoj zemljiškega pisma, ki je lahko tudi vrednostni papir, realizacija v obliki prostovoljnega plačila ali prisilne izvršbe, ter prenehanje na podlagi izbrisa v zemljiški knjigi. Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela.
Ključne besede: zemljiški dolg, dolžniško pismo, rentno pismo, zemljiška zastava, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, zemljiško pismo, neakcesornost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2013; Ogledov: 2553; Prenosov: 225
Celotno besedilo (834,34 KB) |
4. FIDUCIARNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINI V ZAVAROVANJEUrša Rupar, 2012, diplomsko delo Opis: Da se zagotovi in utrdi pravna varnost pri sklepanju pravnih poslov med strankami, so se razvili instituti zavarovanja obveznosti. Prva med stvarnopravnimi zavarovanji je bila v starem rimskem pravu fiduciarna odsvojitev oziroma fiducia cum creditore contracta, s katero je nastalo neke vrste posojilno razmerje. Fiduciarna odsvojitev je neposredna predhodnica zastavne pravice in osnova fiduciarnemu prenosu lastninske pravice na premičnini v zavarovanje, ki je osrednja tema moje diplomske naloge. Glavna značilnost tega instituta zavarovanja in zaradi česar se razlikuje od drugih realnih zavarovanj je njena neakcesornost, torej neodvisnost zavarovanja od določene temeljne terjatve. Zraven fiduciarne lastnine sta neodvisni obliki še zemljiški dolg in fiduciarna cesija. Njihovi primerjavi sem se posvetila v diplomski nalogi. Vsa ta tri stvarnopravna zavarovanja na novo ureja Stvarnopravni zakonik, kar pa ne pomeni, da jih slovensko pravo prej ni poznalo. Problem nastane pri uporabi, saj se praktično redkeje uporabljajo, ravno zaradi tega, ker so slabše poznana in vzbujajo dvom kako bo odločilo sodišče v primeru spora v zvezi s posameznim zavarovanjem, v primerjavi z dobro utečenimi in izgrajenimi oblikami zavarovanj obveznosti. Fiduciarno lastnino še vedno mnogokrat nadomesti neposestna zastavna pravica na premičnini. Menim, da je ta institut zavarovanja prav zaradi neakcesornosti in zaupnosti (fiduciarnosti) pravnih razmerij med strankami bolje prilagojen potrebam sodobnega življenja, in to želim tudi prikazati v diplomskem delu.
Ključne besede: zavarovanje terjatev, neakcesornost, premičnina, prenos lastninske pravice v zavarovanje, fiduciar, fiduciant, fiduciarni posel
Objavljeno v DKUM: 08.05.2012; Ogledov: 10487; Prenosov: 688
Celotno besedilo (908,75 KB) |
5. ZEMLJIŠKI DOLG, PRIMERJALNOPRAVNI PREGLED SLOVENSKE IN NEMŠKE PRAVNE UREDITVEAndrea Kozar, 2011, diplomsko delo Opis: Zemljiški dolg oz. natančneje varovalni zemljiški dolg je dokaj nova stvarna pravica v slovenskem pravu, ki je bila uvedena s sprejetjem novega Stvarnopravnega zakonika ( SPZ). Dandanes je zemljiški dolg v nemški poslovni praksi skoraj povsem izpodrinil hipoteko, medtem ko se v slovenskem pravnem redu kot sredstvo zavarovanja skoraj izključno uporablja hipoteka. Namen naloge je, podati celoten pregled varovalnega zemljiškega dolga v slovenski in nemški pravni ureditvi. Glavni namen naloge je pravna analiza ter predstavitev in ocena varovalnega zemljiškega dolga v slovenskem pravu kot tudi prikaz različnih možnih oblik zemljiškega dolga ter hkrati nakazati na prednosti in slabosti ter morebitne nevarnosti, ki jih lahko s sabo prinese zemljiški dolg.
Ključne besede: stvarno pravo, stvarnopravna zavarovanja, primerjalnopravna ureditev, zemljiški dolg, varovalni zemljiški dolg, neakcesornost, varovalna pogodba, prenos zemljiškega pisma, zemljiško pismo
Objavljeno v DKUM: 15.09.2011; Ogledov: 3258; Prenosov: 314
Celotno besedilo (384,10 KB) |
6. FIDUCIARNA CESIJABarbara Car, 2011, diplomsko delo Opis: Že v starem Rimu so ljudje sklepali najrazličnejše pravne posle, ki so sprva v veliki meri temeljili na zaupanju, kasneje pa so se zaradi vse večje potrebe po varnosti v pravnem prometu začeli razvijati instituti za zavarovanje in utrditev obveznosti. Tako se je iz odsvojitve na poštenje, takratne fiduciarne odsvojitve, razvila zastavna pravica, kjer je bil sprva predmet zavarovanja omejen le na premičnine in nepremičnine, kasneje pa tudi na terjatve. Sčasoma se je zaradi določenih pomanjkljivosti pri zastavitvi terjatev zahtevala ureditev nove oblike zavarovanja, katere predmet je terjatev. Ta institut zavarovanja je fiduciarna cesija, ki ga bom podrobneje predstavila v svojem diplomskem delu, ter ga primerjala s sorodnimi neakcesornimi instituti. Skušala bom še prikazati potrebam poslovanja gospodarskih subjektov bolj prilagojeno obliko fiduciarne cesije, kjer je možno v zavarovanje odstopiti terjatev, ki še sploh ni nastala. Prikazati želim, da je fiduciarna cesija moderen in sodobnim potrebam prava prilagojen stvarnopravni institut zavarovanja obveznosti.
Ključne besede: cesija, zavarovanje obveznosti, neakcesornost, fiduciant, fiduciar, terjatev, zastava
Objavljeno v DKUM: 15.04.2011; Ogledov: 7854; Prenosov: 1335
Celotno besedilo (509,92 KB) |
7. ZEMLJIŠKI DOLG IN ZEMLJIŠKO PISMOViktor Voršič, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava zemljiški dolg in zemljiško pismo ob dognanjih pravne znanosti naših in tujih pravnih strokovnjakov z upoštevanjem normativne ureditve tega področja v Republiki Sloveniji kjer še ni ustrezne sodne prakse, na način, da bo skozi primere prednosti in slabosti, v prihodnosti prispevala k uveljavitvi tega instrumenta stvernopravnega zavarovanja obveznosti kot prevladujoče oblike stvarnopravnega zavarovanja obveznosti predvsem na gospodarskem področju tudi pri nas, kot je to na območjih, kjer je zemljiški dolg eden izmed osnovnih in absolutno prevladujočih oblik stvarnopravnih zavarovanj, Republika Slovenija pa zaradi, zgodovinskih, gospodarskih in strateško geografskih okoliščin neposredno dolgoročno vezana na ta območja.
Ključne besede: zemljiški dolg, zemljiško pismo, akcesornost, neakcesornost, notarski zapis, izvršljivost, orderski vrednostni papir, vrednostni papir po odredbi, prenosljivost, indosament, rekta klavzula, predlog za vknjižbo zemljiškega dolga, predlog za izbris zemljiškega dolga.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2010; Ogledov: 6002; Prenosov: 957
Celotno besedilo (335,97 KB) |
