| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 450
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Medvrstniško nasilje v vrtcu
Natalija Uran, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Medvrstniško nasilje v vrtcu opredeljuje na splošno kaj je sploh nasilje in kakšne oblike in vrste nasilja poznamo. Diplomsko delo vključuje eno vrstno nasilja, ki je podrobneje obdelana to je medvrstniško nasilje. Opisano je medvrstniško nasilje v vrtcu, kakšne oblike medvrstniškega nasilja poznamo, kdo so žrtve nasilja in kaj žrtve doživljajo ter kdo so povzročitelji. Preko predelane literature so se je v diplomsko delo tudi vključile teme kot je vzroki in posledice nastanka medvrstniškega nasilja, kako vzgojiteljice reagirajo, ko opazijo medvrstniško nasilje, ali uporabijo vrstniško mediacijo, izdelajo načrt k spodbujanju primernega vedenja ko razrešujejo nasilje med otroki. Poleg tega je v diplomskem delu opredeljeno kako mediji vplivajo na nasilje in pri katerem spolu se največkrat pojavi medvrstniško nasilje. V empiričnem delu pa je potekala anketna raziskava, glede medvrstniškega nasilja otrok v vrtcu, ki so jo morali izpolniti vzgojitelji in vzgojiteljice različnih mestnih, vaških ali primestnih vrtcev po Sloveniji. Raziskava temelji na vzorcu 155 vzgojiteljev in vzgojiteljic. V empiričnem delu so prikazani in interpretirani rezultati anketnega vprašalnika, ki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do rezultatov, da različne oblike medvrstniškega nasilja pojavljajo v obeh starostnih obdobjih.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vzgojitelj, povzročitelj, žrtev, mediji.
Objavljeno: 13.12.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Kompetence strokovnih delavcev vrtca za prepoznavanje žrtev psihičnega nasilja med predšolskimi otroki
Maja Ros, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Kompetence strokovnih delavcev vrtca za prepoznavanje žrtev psihičnega nasilja med predšolskimi otroki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili oblike nasilja, podrobneje pa smo opredelili psihično in medvrstniško nasilje ter nasilje med odraslim in otrokom. Dotaknili smo se tudi vzrokov in posledic nasilja ter kompetenc za prepoznavanje in soočanje s psihičnim nasiljem, ki bi jih strokovni delavci morali imeti. V empiričnim delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem. Anketni vprašalnik je izpolnilo 143 strokovnih delavcev vrtca. Dobljene rezultate smo natančno analizirali, pri čemer smo si pomagali s programom SPSS. Naš namen je bil, da na podlagi zastavljenih hipotez preučimo kompetence anketirancev ob zaznavi (psihičnega) nasilja nad otrokom glede na njihovo delovno mesto in delovno dobo. Preučiti smo želeli tudi pogostost psihičnega nasilja glede na starost in spol otroka ter ugotavljati, kdo izvaja to obliko nasilja. Ugotovili smo, da je najpogostejša oblika nasilja v vrtcu psihično nasilje. Ta oblika nasilja terja veliko žrtev, predvsem dečke. Psihično nasilje v največji meri izvajajo starši. Vrtci bi morali imeti organizirane različne preventivne programe za preprečevanje nasilja v vrtcih, a se v praksi to ne pojavlja povsod. Anketa je pokazala, da imajo vzgojitelji in njihovi pomočniki z 20-letno delovno dobo več izkušenj s psihičnim nasiljem kot svetovalni delavci z enako let delovne dobe. V sklepu diplomske naloge smo podrobneje ovrednotili hipoteze in jih obrazložili.
Ključne besede: kompetence strokovnih delavcev, nasilje, otroci, prepoznavanje in soočanje s psihičnim nasiljem, psihično nasilje.
Objavljeno: 13.12.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
Spletno nasilje nad otroki - primerjava med Slovenijo in Portugalsko
Klara Gredelj, 2021, diplomsko delo

Opis: Kibernetsko nasilje, ki je neprimerno in sovražno vedenje, predstavlja temno plat digitalne dobe, v kateri živimo. Intenzivna uporaba interneta je poleg pozitivnih koristi prinesla tudi nekatere negativne posledice. V današnji digitalni dobi je spletno ustrahovanje ena od negativnih posledic, s katerimi se srečujemo vse pogosteje. Otroci se zaradi ranljivosti in izpostavljenosti soočajo s temno platjo spleta že v zgodnjih letih, zaradi česar so spletne grožnje med mladimi čedalje pogostejše. V diplomski nalogi smo se ukvarjali z problematiko kibernetskega nasilja med slovenskimi in portugalskimi otroki. Predstavili smo, s katerimi oblikami kibernetskega nasilja so se otroci srečali, kakšna je vloga stršev pri preprečevanju spletnega nasilja ter katere slovenske in portugalske organizacije se borijo proti naslju v kibernetskem prostoru. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, ali so otroci v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi spletnemu nasilju, s katerimi oblikami spletnega nasilja so se že srečali ter kakšna je povezava med starši in otroci, ko govorimo o spletni varnosti. Cilj je bilo ugotoviti, kakšen odstotek otrok se je že srečal s spletnim nasiljem ter kako bi nanj odreagirali. V raziskavi so sodelovali slovenski in portugalski otroci, stari med 12 in 15 let. Da je kibernetsko nasilje globalen problem, lahko potrdimo tudi z raziskavo EU Kids Online, ki je pokazala, da se je odstotek otrok po svetu, ki so se srečali z različnimi oblikami spletnega nasilja, v letu 2010 gibal med 6% in 25%. V isti raziskavi, ki je bila narejena 2020, pa se je število otrok, ki so bili v stiku s spletnim nasiljem, gibalo med 7% in 45% (Smahel, D., Machackova, 2020). Najbolj pogosta oblika kibernetskega nasilja, s katerim so se otroci srečali, je bilo prejemanje neprijetnih, zbadljivih, žaljivih sporočil. Ugotavljamo, da 84% slovenskih in 77% portugalskih staršev nima nadzora nad tem, kaj njihovi otroci počnejo na spletu. Pomembno vlogo pri preprečevanju kibernetske grožnje nad otroki imajo predvsem starši, ki bi morali že v zgodnji starosti otrokom razložiti zakaj so nekatere spletne strani slabe, kako se vesti do ljudi v kibernetskem prostoru ter predvsem kako varno uporabljati splet. Prav tako je pomembno, da otroci vedo, da se v primeru spletnega nasilja lahko obrnejo na svoje starše, učitelje ali organizacije, katere jim bodo pomagale. Pipravili smo tudi predloge za varnejšo uporabo spleta, s katerimi želimo spodbuditi mlade k varnejši uporabi kibernetskega prostora.
Ključne besede: diplomske naloge, otroci, kibernetsko nasilje, kibernetski prostor, varnost, starši, Slovenija, Portugalska
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (219,83 KB)

4.
Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini
Živa Smrekar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Ključne besede: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Objavljeno: 25.11.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
Medvrstniško nasilje v šolah
Gašper Cimerman, 2021, diplomsko delo

Opis: Nasilje je prisotno v družbi že od začetka; vsak od nas je vsaj enkrat v življenju bil žrtev nasilja, mogoče celo povzročitelj. Nasilje se dogaja povsod; izkusimo ga lahko v izobraževalnih ustanovah, med prijatelji, v službi ali celo doma. Naša diplomska naloga je usmerjena k problematiki medvrstniškega nasilja. Bolj natančno, usmerili smo se v posledice, ki jih povzroči odraščanje v urbanem oziroma ruralnem okolju.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, šole, lokalne skupnosti, urbano okolje, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (419,54 KB)

6.
Nasilje nad migranti
Noemi Kapelj, 2021, diplomsko delo

Opis: Migracije so gibanja ljudi iz ene države v drugo zaradi različnih dejavnikov. Ljudje si želijo boljših pogojev za življenje, bežijo pred vojnami, revščino in nestabilnostjo. Lahko so trajne ali začasne. Na svoji poti so migranti izpostavljeni različnim oblikam nasilja, ki ga lahko izvajajo policisti ali pa domače prebivalstvo, v nekaterih primerih tudi migranti sami. Da bi proučili nasilje nad migranti v Sloveniji, smo za potrebe raziskovalne naloge izvedli intervjuje s štirimi migranti in dvema varnostnikoma, ki sta zaposlena v enem izmed azilnih domov v Sloveniji. Intervjuji z migranti so pokazali, da so bili nasilja deležni predvsem s strani tihotapcev med samim potovanjem, po prihodu v Slovenijo pa so bili največkrat deležni strukturnega nasilja. Intervjuji z varnostniki so pokazali, da so migranti večinoma miroljubni ljudje, s katerimi imajo dobre odnose. V azilnih domovih do nasilja med in s strani migrantov pride v zelo redkih primerih. Analizirali smo tudi članke različnih spletnih medijev. Na spletnih straneh MMC RTV Slovenija, 24ur.com, Nova24 TV, Siol.net in Žurnal 24 smo poiskali vse članke med letoma 2017 in 2020, ki poročajo o migrantih. Analiza člankov je pokazala, da mediji pogosto poročajo o nasilju, ki ga povzročajo migranti, redko pa omenjajo nasilje, ki ga migranti doživljajo na svoji poti in tam, kjer se poskušajo vključiti v družbo. Zaključimo, da komercialni mediji bolj pristransko poročajo o begunski problematiki in nasilju, ki je z njo povezano, saj je opaziti, da je v teh medijih veliko bolj omenjeno nasilje s strani migrantov. Takšno poročanje ustvari predsodke in stereotipe o migrantih. Mediji na eni strani lahko opozarjajo na obstoj tovrstne problematike ali pa s prikrivanjem resnice na drugi strani migrante puščajo na robu družbe.
Ključne besede: migranti, begunci, prebežniki, nasilje, mediji, medijsko poročanje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Mediacija kot oblika reševanja medvrstniškega nasilja osnovnošolcev v razredu
Urška Mirt, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vlogo mediacije pri reševanju medvrstniškega nasilja osnovnošolcev v razredu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev osnovnih terminov, kot sta medvrstniško nasilje in mediacija. Predstavili smo oblike medvrstnikgea nasilja, kakšne so posledice medvrstniškega nasilja, značilnosti povzročitelja in žrtve, kako na medvrstniško nasilje vplivata razredna klima in socialni odnosi v razredu ter vlogo učitelja pri tem. Predstavili smo mediacijo kot obliko reševanja medvrstniškega nasilja v razredu, vlogo mediatorja (učitelj, socialni delavec, učenci) ter kdaj je potrebna vključitev staršev in drugih strokovnih zunanjih institucij. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverili prisotnost medvrstniškega nasilja med učenci in kje se najpogosteje o njem pogovarjajo. Zanimalo nas je, za katere oblike učenci menijo, da je mediacijski postopek primeren in kdo se jim zdi najbolj ustrezna oseba za izvedbo mediacijskega postopka. Ugotovili smo, da je medvrstniško nasilje v šolah prisotno in da se o njem najpogosteje pogovarjajo na razrednih urah. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se oblike medvrstniškega nasilja razlikujejo glede na razred (starost) učencev, da je učitelj tista oseba, ki se jim zdi najbolj primerna za izvedbo mediacijskega postopka in da je mediacija najbolj primerna v primeru otipavanja, kraje osebnih stvari in razrednih nesoglasij.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, mediacija, osnovnošolci, oblike medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 149; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Nasilje v družini in pandemija COVID-19
Pia Cverlin, 2021, diplomsko delo

Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo novega koronavirusa in s tem se je začelo obdobje ukrepov, krize in strahu. Večina držav po svetu je začela uvajati ukrepe, da bi zajezile širjenje novega koronavirusa v upanju razbremenitve zdravstvenega sistema in varovanja življenj. Ukrep, ki je prinesel največje spremembe, je bil ustavitev javnega življenja, t. i. »lockdown«, ki je prinesel zaprtje obratov, karantene ali izolacijo, zaprtje šol, omejitev gibanja in druge ukrepe, ki jih velika večina ljudi še ni doživela. Zaprle so se vse ustanove in dejavnosti, v katerih so ljudje izpostavljeni socialnim stikom, razen najnujnejših (lekarne, živilske trgovine ...). V medijih so se začeli pojavljati članki o porastu duševnih bolezni in tudi številu prijav nasilja v družini. Mnogi strokovnjaki so začeli poudarjati, da so ljudje pod vplivom velikega stresa, zaradi negotovosti in panike, ki jih vsak dan obdaja s strani medijev. Diplomsko delo temelji na iskanju odgovorov na dve raziskovalni vprašanji, ki se sprašujeta, ali je imela izolacija velik vpliv na duševno zdravje ljudi in ali je imela izolacija velik vpliv na porast nasilja v družini. Na podlagi mednarodnih študij, sta odgovora na vprašanji pritrdilna, saj je prišlo do zaznavnega porasta tako duševnih bolezni kot tudi nasilja v družini.
Ključne besede: diplomske naloge, COVID-19, nasilje v družini, izolacija, duševno zdravje, pandemija
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (977,67 KB)

9.
Na poti iz nasilnega partnerskega odnosa
Mija Balek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pot iz nasilnega partnerskega odnosa, kaj žrtvi da moč za odhod iz njega ter obdobje po zapustitvi nasilnega partnerja. Nasilje v partnerskem odnosu še vedno predstavlja veliko težavo v naši družbi. Največ žrtev je žensk, vendar je vedno več tudi moških žrtev. Z nasiljem, ki ga izvaja moški nad žensko, se povečuje tudi neenakost med spoloma, predvsem se kaže v moči med njima, kar posledično vodi tudi do diskriminacije žensk. Na žalost se nasilje izvaja za »štirimi« stenami in tako ga je še težje prepoznati oziroma odkriti, kar žrtvam nasilja predstavlja še toliko težji odhod, saj jih spremlja strah, da jim nihče ne bo verjel. Zato je toliko pomembneje, da se o nasilju več govori, informira in se o tem ozavešča širšo družbo. Z ozaveščanjem in preprečevanjem ter nudenjem pomoči med seboj sodelujejo državne institucije in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene oblike nasilja ter zakaj žrtve molčijo in vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu. Temu sledi odločanje o zapustitvi nasilnega partnerja, kar ženski predstavlja veliko tveganje, da se situacije s tem ne bi še bolj poslabšala, saj obstaja velika verjetnost, da bi nasilnež, ko bi dognal, da ga partnerka želi zapustiti, nasilje samo še stopnjeval, in tu gredo žrtve na vse ali nič. Ko se oseba, ki doživlja partnerja, dokončno odloči, da naredi konec tovrstnemu odnosu, se lahko obrne na državne institucije ali na nevladne organizacije in tam pridobi ustrezno pomoč. Diplomsko delo se oblik pomoči in procesa odhajanja iz nasilnega odnosa ter državnih institucij in nevladnih organizacij, ki jim pri tem kar se da pomagajo, podrobneje dotaknem v nadaljevanju. Diplomsko delo se dotakne tudi posledic, ki jih nasilje povzroči, in okrevanja po njem, ko ženska dokončno obrne novi list v svojem življenju.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, oblike pomoči, odhod iz nasilnega odnosa, posledice nasilja, življenje po nasilnem odnosu
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (644,13 KB)

10.
Nasilje v družini pred in med "lockdownom"
Dušica Dimić, 2021, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je tema, ob kateri je zelo težko ostati čustveno neprizadet. Je vedenje, v katerem en družinski član omaja telesno integriteto in duševno zdravje drugega družinskega člana. Resnica je, da nasilje katerega koli tipa (psihološko, fizično, spolno) obstaja. In ravno to je nasprotno od uveljavljenega stališča, da je redko in se pojavlja v določenih kategorijah družbe. Nasilje ne izbira sloja ljudi, niti ni odvisno od stopnje izobrazbe in finančnega položaja. Vsepovsod je prisotno. Nasilje v družini prestajajo tako otroci kot odrasli. Poleg tega se ob tej problematiki spleta še kopica najrazličnejših »mitov« o obsegu takega nasilja, naravi storilcev, osebnostnih potezah žrtve, vzročni vlogi alkohola ter nezdružljivosti nasilja in ljubezni. Takšne predstave v javnosti krepijo prepričanje, da gre za pojav, ki prizadeva le najbolj problematične družine in patološke posameznike. Običajne, namreč normalne družinske oblike se s tem rešijo kritične presoje in podrobnejše ocene. Normalnost mora ostati dobra, zdrava, nevprašljiva in nespremenjena. V diplomskem delu smo predvsem opisali pojavne oblike nasilja in njegove osnovne značilnosti. Osredotočili smo se na pregled literature in analizirali nasilje pred in med »lockdownom« ter ugotovili, kako se je procentualno povečalo družinsko nasilje med covidom 19 in da so ukrepi, sprejeti ob pandemiji, povzročili bistveno več težav na področju nasilja. Pri tem vidimo eno od rešitev, da bi bili organi, ki jim je v pristojnosti zaščita žrtev, dobro usposobljeni in pripravljeni za krizo, ki smo ji trenutno navzoči, in se jim pokaže, da imajo podporo tudi v teh razmerah. Druga rešitev pa so strožje kazni za povzročitelje, pa tudi sodelovanje med ljudmi, saj so žrtve velikokrat zaprte z nasilnežem brez možnosti umika.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, storilci, žrtve, epidemija, covid-19, zaprtje družbe, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 29.10.2021; Ogledov: 195; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (951,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici