91. Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja FacebookDoris Brdnik, 2019, magistrsko delo Opis: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka.
Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje.
V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo.
Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Ključne besede: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1245; Prenosov: 466
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
92. Pravni vidik nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavciDragica Čolić, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali pravne vidike nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci pri čemer smo izhajali iz hipoteze, da pravna ureditev pomembno vpliva na zmanjšanje nasilja pacientov nad zaposlenimi v zdravstvu. Prav tako smo postavili hipotezi, da nivo formalne izobrazbe zdravstvenega osebja vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov, in da so za obvladovanje nasilnega vedenja v zdravstvenih organizacijah v Sloveniji zaposleni pomanjkljivo usposobljeni.
V teoretičnem delu smo utemeljili termin nasilja in pojasnili pravne vidike nasilja v organizacijah. Ugotovili smo, da se slovenska zakonodaja zavezuje k urejanju tega področja in k izboljšanju položaja zaposlenih, vendar menimo, da ne obstaja celostni pristop, ki bi urejal problematiko nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci, predvsem pri tistih, ki so visoko izpostavljeni nasilnemu vedenju pacientov.
Empirična raziskava je bila zasnovana na podlagi kvantitativnega raziskovanja, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu republike Slovenije – Soča, v Ljubljani. Pri preverjanju hipotez smo ugotovili, da za obvladovanje nasilnega vedenja zaposleni niso pomanjkljivo usposobljeni, po drugi strani pa so anketirani v večini trdili, da nivo izobrazbe pomembno vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov.
V sklepnem delu magistrskega dela smo na osnovi ugotovitev podali predloge za izboljšave raziskane problematike ter opozorili na nujnost internega usposabljanja in izobraževanja zdravstvenih delavcev, da lahko učinkoviteje rešujejo spore in nasilna vedenja pacientov.
Ključne besede: agresivni pacient, verbalno nasilje, fizično nasilje, preneseno nasilje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 951; Prenosov: 155
Celotno besedilo (771,38 KB) |
93. Stališča občanov občine Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini : magistrsko deloMatjaž Ajdič, 2019, magistrsko delo Opis: Nasilje v družini v 21. stoletju je pojav, do katerega lahko pride kadarkoli v partnerski oz. v zakonski zvezi in pri katerem niso pomembne razlike v kulturi, narodnosti, rasi, veri itd. Gre za dejanje, ki se zgodi med dvema članoma (lahko pa tudi več člani) družine, pri čemer je povzročitelj vedno eden izmed družinskih članov. Največkrat pride do nasilja v družini med partnerjema, ko se eden od njiju ne prilagaja drugemu ali pa sta partnerja že dalj časa v slabem partnerskem odnosu oz. zakonski zvezi. Nesoglasja lahko pripeljejo do tega, da se eden izmed njiju ne more več nadzorovati. Z ekonomskim, psihičnim, spolnim ali fizičnim izživljanjem povzroči nasilje nad partnerjem ali partnerko, pri tem pa so lahko žrtve tudi ostali člani družine.
Magistrska naloga obravnava tematiko o stališčih občanov občin Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini in je sestavljena iz teoretičnega ter empiričnega dela. V prvem delu zaključne naloge so predstavljeni osnovni teoretični pristopi: definirali smo pojem nasilje v družini ter predstavili različne oblike nasilja in žrtve nasilja. Na splošno smo se dotaknili tudi vloge različnih organizacij oz. institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja v družini in so pristojne za to, da se povežejo med seboj ter nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja, pri tem pa delujejo v skladu s formalnimi postopki, zapisanimi v različnih zakonskih in podzakonskih pravnih aktih oz. predpisih, ki veljajo za vsako organizacijo posebej. Najpomembnejše predpise in podzakonske akte smo v teoretičnem delu izpostavili in na splošno predstavili najpomembnejše člene teh dokumentov.
V drugem delu smo opravili raziskavo za izbrani vzorec občanov občin Mirna Peč in Novo mesto ter na osnovi odgovorov, ki so jih občani obeh občin podali v anketi, izvedli multivariantne statistične analize in rezultate za obe občini primerjali med seboj. Ugotovili smo, da različne okoliščine oz. dejavniki vplivajo na to, koliko in kako občani obeh občin poznajo oz. zaznavajo primere nasilja v družini. Ugotovili smo, da sta psihično in verbalno nasilje med najpogostejšimi oblikami nasilja, ki jih zaznavajo občani obeh občin. Prav tako najpogosteje zaznavajo nasilje nad ženskami in ugotavljajo manjši obseg dejavnosti različnih organizacij za preprečevanja nasilja v družini in ozaveščanje o njem. Glede na vzorec, dobljene statistične podatke ter podatke o obravnavah žrtev nasilja na Centru za socialno delo in v Svetovalnici za žrtve nasilja smo ugotovili, da je v občini Novo mesto več nasilja v družini kot v občini Mirna Peč.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, prebivalci, stališča, občina Mirna Peč, občina Novo mesto, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1040; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,45 MB) |
94. Psihološki vpliv kultov na njihove člane : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNeža Flac, 2019, diplomsko delo Opis: Beseda kult ima latinski izvor in pomeni čaščenje. Kulti so največkrat združenja ljudi z enakim mišljenjem, ki se zavzemajo za skupen cilj. Kulti se med seboj zelo razlikujejo, vendar imajo kljub temu nekaj skupnih značilnosti, kot so hierarhična ureditev, na vrhu katere je vodja ali šef, in uporaba različnih obredov. Značilna je tudi skrivnostnost, katero poznajo samo člani. Navadno kulti predstavljajo zaprto družbo, ki je dostopna samo članom, širša publika pa nima dostopa do teh skupin. Velikokrat pripadniki uporabljajo različne simbole in znake sporazumevanja, ki jih poznajo le oni. Kulti so se pojavljali že zelo zgodaj v zgodovini in se pojavljajo še danes. Med najbolj znane kulte in sekte bi lahko uvrstili templjarje, iluminate, Sataniste in druge skupine ljudi.
Znotraj takšnih skupin so pogoste tudi psihične in fizične zlorabe članov. Vodja velikokrat svoje člane izkorišča, da izpolnijo njegove cilje. Pogoste so tudi razne umske spletke, ki jih uporablja voditelj za dosego ciljev. Člani velikokrat ne vedo, da so žrtve psiholoških trikov, saj imajo mnenje, da to morajo početi in da morajo ubogati svojega voditelja. Zelo pogosta tehnika, ki jo izvajajo vodje na svojih članih, je pranje možganov, s pomočjo katere spremenijo mišljenje svojih pripadnikov.
Za kulte je značilno tudi to, da človeka hitro zasvojijo, saj se takšne skupine ljudi družijo vsak dan in to zanje postane že rutina, katere so navajeni in jo težko zapustijo. Za osebe, ki zapustijo kulte je značilno, da se zelo težko vrnejo v prejšnji način življenja in da rabijo veliko časa, da se ponovno privadijo na stari način življenja, ki pa nikoli ni enak tistemu pred vključitvijo. Nekateri člani se v kulte že rodijo in so vanje vključeni celo življenje. Takšne osebe zelo težko razvijejo lastno mnenje o teh skupinah ljudi, saj je to edini način življenja, ki ga poznajo. V kultih, kamor je vključena vsa družina pogosto prihaja do razpada družin, saj so velikokrat zabrisane vloge članov družine.
Obstaja kar nekaj zavodov in ustanov, ki pomagajo nekdanjim članom pri vrnitvi v normalno življenje, kar pa je zelo dolg proces. Kljub tej pomoči takšni ljudje nikoli ne bodo več imeli takšnega življenja, kot so ga imeli pred vključitvijo v kult.
Ključne besede: diplomske naloge, kult, karizmatični vodja, pranje možganov, nasilje, manipulacija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1218; Prenosov: 207
Celotno besedilo (280,51 KB) |
95. Kaznovanje otrok - nasilje ali vzgojni ukrep? : magistrsko deloAnja Duh, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno kaznovanje otrok s strani staršev v Sloveniji.
V teoretičnem delu smo opredelili pojem nasilje, vzgoja in vzgojni ukrepi. Opredeljeni so tudi storilci nasilja nad otroki. Opredelili smo vzgojne pristope, vzgojne ukrepe ter pojasnili, kakšen vpliv ima kazen na otroka.
V zgodovini pa vse do danes so otroke usmerjali k primernemu vedenju s pomočjo groženj in kazni. V trenutku kaznovanja se zdi, da kazen deluje (Gray, 2002). Vendar otrok, ki je telesno kaznovan, ne razmišlja, kaj je storil narobe in kako bi to popravil, ampak razmišlja o tem, kako zlobni in nepravični so starši, ki ga fizično kaznujejo. Kaznovanje otrok je smiselno le takrat, kadar otrok ve, kaj je storil narobe. V vzgojnem postopku otroku ne zadajo telesnih bolečin, ne uporabljajo groženj, ne strašijo otroke, na splošno jim ne smejo dajati občutka, da je odrasel človek njihov sovražnik. Vzgoja mora temeljiti na učenju otroka ne na kaznovanju (Siegel in Payne Bryson, 2016).
Empirični del magistrskega dela temelji na primarni raziskavi, za katero smo podatke pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika. Podatke smo zbirali po načelu snežne kepe. Ciljna populacija so bili starši v RS. S pomočjo različnih analiz smo ugotovili, da starši ne glede na težo otrokovega neprimernega dejanja prepoznajo kot najprimernejši vzgojni ukrep pogovor z otrokom. Fantov in deklic ne bi kaznovali enako, moški in ženske se ne razlikujejo v izbiri ustrezne kazni za otroka, ugotovili smo tudi, da se zdi staršem, ki niso bili telesno kaznovani v otroštvu telesno kaznovanje nekoliko bolj sprejemljivo kot staršem, ki so bili telesno kaznovani v otroštvu.
Ključne besede: otroci, vzgoja, kaznovanje, vzgojni ukrepi, nasilje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1452; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,85 MB) |
96. Javno mnenje o družinskem nasilju v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKerstin Sirk, 2019, diplomsko delo Opis: Nasilje v družini ni nov pojav, temveč je pojav, ki je v družbi prisoten že dolga leta, vendar se ga v zadnjih letih strožje obravnava tako z vidika zakonodaje kot tudi z vidika odzivanja pristojnih institucij in akterjev, ki delujejo v smeri preprečevanja in zatiranja nasilja v družini. Pri oblikovanju javnega mnenja o družinskem nasilju ima velik pomen javno poročanje s strani množičnih medijev. Mediji skušajo na svoj način prikazati primere, ki se zgodijo tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Pri tem morajo biti pozorni pri uporabi izrazov saj lahko s tem, ko uporabljajo nestrokovne izraze povzročajo razvijanje stereotipov, ki se pri oblikovanju mnenja in stališč oprimejo in ostanejo še dolga leta, čeprav se na drugi strani pojavi dodatna strokovna opredelitev strokovnjakov na področju preprečevanja nasilja v družini, ki s pomočjo strokovnega znanja argumentirajo nepravilnosti uporabe stereotipnih izrazov. V zaključnem delu smo opredelili osnovne termine za razumevanje pojava nasilja v družinski skupnosti. Pregledali smo statistične podatke policijske statistike glede pojava nasilja v družini kot kaznivega dejanja in prekrška. Pred pričetkom opredelitve rezultatov raziskovalnega dela smo pregledali pravne akte na področju preprečevanja nasilja v družini od leta 2005 do danes. Ugotovili smo, da se je zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v slovenskem prostoru nadgradila. Prvi nacionalni pravni akt, kateri je in še vedno močno vpliva na preprečevanje nasilja v družini v slovenskem prostoru je tako imenovan Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je bil sprejet leta 2008. Zakon opredeljuje izključno termine, načine ukrepanja in sankcije na področju preprečevanja nasilja v družini.
V končni fazi zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da se s pomočjo poostrene zakonodaje, učinkovitega delovanja pristojnih institucij na področju preprečevanja nasilja v družini in rednega ozaveščanja javnosti o problematiki zmanjšuje pojav tovrstnega nasilja v slovenskem prostoru.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje v družini, vpliv medijev, oblikovanje javnega mnenja
Objavljeno v DKUM: 02.10.2019; Ogledov: 900; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,02 MB) |
97. Značilnosti učencev kot dejavniki spletnega medvrstniškega nasilja in viktimizacijeIgor Peras, 2019, magistrsko delo Opis: Spletno medvrstniško nasilje je oblika nasilja med vrstniki, ki se dogaja na spletu. Podobno je tradicionalnemu medvrstniškemu nasilju, vendar obstajajo nekatere razlike: spletni nasilnež ni v neposredni bližini spletne žrtve, nasilje preko spleta se širi hitreje in potencialno lahko doseže širše občinstvo, spletno medvrstniško nasilje se lahko izvaja 24 ur dnevno, spletni nasilnež je lahko anonimen. Namen magistrskega dela je bil preučiti dejavnike spletnega medvrstniškega nasilja (spol, starost, šolski uspeh, konstrukte vezane na medvrstniško nasilje, empatijo, izražanje jeze, zaznano oporo s strani vrstnikov, število dobrih prijateljev v razredu, samozaznano priljubljenost, čas aktivne uporabe socialnih omrežij) in ugotoviti, kateri dejavniki in kako napovedujejo izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja in spletno viktimizacijo. Vzorec je vključeval 1926 učencev višjih razredov osnovne šole in srednje šole, ki so bili stari med 13 in 20 let. Skupno je sodelovalo 20 osnovnih in srednjih šol iz dveh regij v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so najmočnejši napovedniki izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja in spletne viktimizacije konstrukti, vezani na medvrstniško nasilje. Za individualne napovednike izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja so se izkazali izvajanje tradicionalnega medvrstniškega nasilja, tradicionalna viktimizacija, spletna viktimizacija, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij. Za individualna napovednika spletne viktimizacije sta se izkazala tradicionalna viktimizacija in izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se za statistično pomembne napovednike izkazale še afektivna empatija, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze in zaznana opora s strani vrstnikov. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov spletne viktimizacije nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se kot statistično pomembni napovedniki izkazali še spol, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze, zaznana opora s strani vrstnikov, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij.
Ključne besede: spletno medvrstniško nasilje, spletna viktimizacija, značilnosti, dejavniki, učenec
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1413; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,09 MB) |
98. Vpogled v osebnost storilca spolnega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Mavrič, 2019, diplomsko delo Opis: Glavni namen diplomskega dela z naslovom Vpogled v osebnost storilca spolnega nasilja je predstaviti manj poznano plat spolnega nasilja, poiskati povezavo med družbo in storilcem spolnega nasilja, opredeliti biopsihološki vidik tega problema, narediti pregled različnih skupin storilcev spolnega nasilja in opisati morebitna zdravljenja pri osebah, ki storijo spolno nasilje. Spolno nasilje predstavlja eno izmed večjih problematik v družbi, na področju kaznivih dejanj, saj lahko pri žrtvah povzroči katastrofalne posledice. Ključno je, da se spolno nasilje obravnava kot kompleksnejši problem, saj se v veliko primerih lahko zgodi, da družba in mediji to vrsto kaznivega dejanja predstavijo bolj površinsko. Pri analiziranju in razumevanju storilca spolnega nasilja je prvi pomemben dejavnik že okolje, v katerem živi oziroma odrašča. Dogodki iz prvih let življenja so pri ljudeh na splošno zelo pomembni za nadaljnji razvoj, prav tako pa imajo lahko pri storilcu spolnega nasilja velik vpliv pri storjenih kaznivih dejanjih. Tako kot družba sta tudi psihološka in biološka predispozicija eden izmed poglavitnejših faktorjev, ki se jih mora upoštevati pri preiskovanju vzrokov in razlogov, ki nam povejo, zakaj je storilec spolnega nasilja sploh zagrešil kaznivo dejanje. Diplomsko delo se nato osredotoča tudi na posamezne skupine storilcev spolnega nasilja in njihove tipologije, ki jih je možno odkriti v določenih skupinah. Pomembno je tudi omeniti zdravstveno obravnavo storilcev spolnega nasilja, saj jih ima velik odstotek motnje, ki jih je možno z ustreznim zdravljenjem vsaj do neke mere normalizirati. Spolno nasilje je tudi v sodobni družbi zelo delikatna tema in posledično so storilci spolnega nasilja velikokrat stigmatizirani. V prihodnosti pa se je pomembno osredotočiti tudi na izvajanje nadaljnjih raziskav, da se obravnavan problem čimbolj omeji.
Ključne besede: diplomske naloge, storilec spolnega nasilja, spolno nasilje, vrste storilcev, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 854; Prenosov: 110
Celotno besedilo (853,49 KB) |
99. Povezava med stresom in nasiljem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElena Kobal, 2019, diplomsko delo Opis: V uvodu skušam pokazati, kakšno je trenutno moje mnenje o tej temi in predstavim tri hipoteze, ki sem si jih zadala.
V diplomski nalogi smo se najprej posvetili stresu in nasilju kot glavnima sestavinama te povezave. O vsakem smo zapisali osnovne informacije, ki bi nam pomagale pri razumevanju nadaljnjega besedila. Glavna snov za diplomsko nalogo je povezava med stresom in nasiljem v družini, šoli in službi. V nadaljevanju smo nato raziskovali vsako okolje posebej. Najprej opišemo šolo in kaj doživljajo otroci v ustanovah, ki jih obiskujejo vsak dan. Postavimo si vprašanje, kakšen stres doživljajo otroci v šoli, sploh tistega, ki je posledica medvrstniškega nasilja. Služba je ravno tako kot šola velik del naših življenj. Če se v šoli pojavlja medvrstniško nasilje, pride v službi do trpinčenja med sodelavci, ki ga imenujemo mobing. Ker je mobing že sam po sebi nasilje, se tu sprašujemo, kakšen stres nam povzroča. Težava nastane, ko osebe, ki so žrtve, krivijo sebe za dogajanje. Naslednje okolje je družina, tu se združijo otroci in odrasli. Družina naj bi bila zavetje, vendar v veliko primerih ni tako. Sploh kadar pride do izrabljanja substanc, raznih zasvojenosti, izgube službe ali napetosti, od katere se morajo sprostiti. Vse frustracije nato rešujejo z nasiljem nad otroki in partnerjem, oni pa občutijo stres. Travme znajo biti tako močne, da se pojavi posttravmatska stresna motnja (v nadaljevanju PTSM).
Vemo, da zaradi nasilja oseba razvije PTSM, vendar ali je enako tudi v nasprotnem primeru. Raziskali smo vprašanje, ali lahko oseba, ki zboli za PTSM, postane agresivna.
Na koncu smo vse raziskano združili v to, po čemer se sprašujemo v naslovu, ali sta torej stres in nasilje povezana. Ugotovili smo, da sta nedvomno prepletena prek vsakdanjih travm, življenja, nasilja in stresnih dogodkov. V zaključku pa se posvetimo še temu, kaj lahko naredimo v nastalih primerih, ki nam jih stres in nasilje prinašata.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, nasilje, duševne motnje, socialna okolja
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 877; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,15 MB) |
100. Varstvo otrokovih pravic v digitalnem okolju : magistrsko deloVerena Horvat, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava precej moderno tematiko, tj. novodobni – digitalni svet. V povezavi s tem se v delu osredotočamo na raznorazne kršitve, ki jih uporaba moderne tehnologije prinaša, predvsem za otroke in mladostnike, katerih uporaba tovrstne tehnologije iz leta v leto vedno bolj narašča.
S strani raznoraznih raziskav je nesporno dokazno, da današnja mladina svoj prosti čas preživlja drugače, kot je to bilo še pred desetletji, ko digitalizacije še ni bilo na razpolago oziroma vsaj ne v tolikšni meri. Posledično uporabi, pa se porast kršenja pravic otrok veča.
Za dosledno razumevanje tematike magistrske naloge smo na začetku razdelali in pojasnili osnovne pojme, predvsem kaj digitalno okolje sploh pomeni in kaj vse zajema. Ugotoviti je bilo potrebno tudi, nosilci katerih vseh pravic otroci sploh so in izhajajoč iz tega, katere od slednjih so največkrat tarča kršitev s strani dejanj storjenih v digitalnem okolju.
Po raziskovanju, katere pravice otrokom pripadajo, je bilo moč ugotoviti, da so pravice otrok urejene v širokem pravnem obsegu, kar zajema zakonodajo tako na ravni EU kot tudi v domači zakonodaji. Iz pregleda le-te smo spoznali, da je možnosti za kršitev teh pravic v digitalnem okolju ogromno, zato je zelo pomembno, da je to pravno področje dodobra urejeno.
Najpogostejše oblike kršitev, ki se na internetu pojavljajo predstavljajo pornografija, pedofilija in kibernetsko nasilje, tj. nasilje povzročeno preko digitalne tehnologije.
Ključne besede: otrok, pravice, internet, pedofilija, pornografija, kibernetsko nasilje, zasebnost, osebnost.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2019; Ogledov: 1313; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,76 MB) |
