| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 437
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled raziskav o spremembi stopnje kriminalitete v času pandemije covida-19
Tjaša Založnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti spremembe in stopnje različnih vrst kriminalitete v času pandemije covida-19. Za raziskavo je bila uporabljena metoda analize, s katero smo proučevali razpoložljive študije in analize raziskovalcev po svetu s področja kriminalitete. Raziskava je pokazala, da se je kriminaliteta v času pandemije spremenila, kar je posledica zapiranja javnega življenja in odloka, da ljudje ostajajo doma. Ugotovljen je bil upad vlomov in tatvin, kar predstavlja nepričakovano dobrobit za družbo, nasprotno pa so se povečale druge oblike kaznivih dejanj. Večji porast kaže statistika umorov, predvsem žensk, ki so v času pandemije prisiljene živeti v izolaciji, skupaj s svojim nasilnim partnerjem. Tudi Slovenija beleži krvavo statistiko umorov v času pandemije. Prav tako je zaradi izolacije porastlo nasilje v družinah, ki se nanaša na vsa ogrožajoča dejanja. Dogaja se za zaprtimi vrati, zato nasilja žrtve ne uspejo prijaviti. Gre za kazniva dejanja, ki so za družbo najbolj škodljiva in finančno obremenjujoča za državo. Zaradi povečanja splošne rabe interneta ter dela in šolanja od doma, je v porastu spletni in kibernetski kriminaliteti. Največ zlorab je bilo povezanih z vdorom v programsko opremo. Najbolj ranljiva skupina za spletne prevare so starejši, ki nimajo dovolj tehničnih znanj. Analiza je razkrila nekatere vrzeli pri prepoznavanju in ugotavljanju kriminalitete, zato so uradne statistike nezanesljive in ne kažejo dejanske slike. Raziskave kriminalitete so se omejile zgolj na večja mesta, ne pa tudi na podeželje. Prav tako ženske, otroci in starejši iz najrazličnejših razlogov ne prijavljajo nasilja, kar izkrivlja sliko o dejanskem stanju. Obseg in narava kriminalitete v času pandemije covida-19 lahko postaneta pomembni temi za preprečevanja kriminalitete v primeru podobnih kriznih razmer v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, umori, nasilje v družini, covid-19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Uživanje alkohola in z njim povezana kriminaliteta v Zgornje Savinjski dolini
Hana Poiškruh, 2021, diplomsko delo

Opis: Alkohol je lahko dostopna in družbeno dobro sprejeta droga. Uživanje alkohola kratkoročno in dolgoročno vpliva na zdravje in vedenje posameznika. Posameznik pod vplivom alkohola lahko postane agresiven, nezmožen kontroliranja svojih čustev ali se začne precenjevati. Alkohol lahko vpliva na izvajanje kriminalitete. V zaključnem delu nas je zanimala povezava med uživanjem alkohola in prometno kriminaliteto ter nasiljem v družini. Velik del tradicije Zgornje Savinjske doline je povezan tudi z uživanjem alkohola. V zaključnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, če prebivalci Zgornje Savinjske doline uživajo alkohol, kako pogosto ga, v kakšnih količinah in kako njihovo uživanje alkohola vpliva na njihovo varnost v prometu in morebitno nasilnost do drugih oseb. Ugotavljali smo tudi demografsko strukturo sodelujočih v raziskavi (spol, starost, izobrazba, status in zakonski status). Raziskava je pokazala, da prebivalci Zgornje Savinjske doline najpogosteje alkohol uživajo ob določenih priložnostih. Ugotovili smo, da je več kot polovica prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki uživajo alkohol že vozilo pod vplivom alkohola, večji delež jih je to storilo samo enkrat. Ugotovili smo tudi, da prebivalci Zgornje Savinjske doline pod vplivom alkohola niso nasilni do družinskih članov. Na podlagi rezultatov raziskave bi predlagali več informiranja glede uživanja alkohola in vpliva le tega na vedenje posameznika. Priporočljivo bi bilo izvesti tudi več akcij na področju ozaveščanja prometne varnosti. Predvsem mlajšo populacijo prebivalcev Zgornje Savinjske doline bi bilo potrebno ozaveščati o alkoholu in njegovih negativnih učinkih.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, kriminaliteta, Zgornje Savinjska dolina, varnost v prometu, nasilje v družini
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (852,81 KB)

3.
Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab
Ana Balog, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve. V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Ključne besede: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Objavljeno: 04.08.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (641,13 KB)

4.
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19
Sara Furlanič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je vplivala na počutje prebivalstva po vsem svetu. Ker je Covid-19 bila nova nalezljiva bolezen, o kateri je bilo malo znanega, so se vlade držav odločile za ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje bolezni. Ljudem je bila nenadoma odvzeta svoboda gibanja in druženja. Ostajali so v svoji domovih, ki naj bi bil najbolj varno okolje, pri tem je malo kdo pomislil, da dom ni vedno to. Izolacija sicer posameznika zaščiti brez boleznijo, ne more pa pred nasiljem. K nasilju so poleg izolacije prispevali tudi drugi stresni dogodki kot npr. izguba rednih prihodkov, dodatne obremenitve pri delu z otroki, ki so se šolali doma preko zoom-a. Vlada se je ukvarjala predvsem s pandemijo in pri tem pozabila na psihosocialne težave ljudi. Sama izolacija sicer ne vpliva na nasilje v družini, ampak ga lahko povečuje v družinah, kjer je že bilo. Tako je večina držav po svetu poročala o večjem nasilju v družinah v primerjavi s preteklim obdobjem, kjer so bile ogrožene predvsem ženske, otroci, starejši in invalidne osebe. Državne vlade so sicer sprejele številne ukrepe za pomoč žrtvam, pa vendar tega niso mogle v celoti preprečiti. Tako smo bili tudi v Sloveniji priča medijsko močno odmevnim krutim umorom in poskusom umora v letu pandemije (2020/2021). Razlogov za te umore in poskuse umorov ne moremo vselej pripisati izolaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar je početje storilcev kaznivih dejanj povezanih s tem, lahko bila tudi pandemija. Dejstvo je, da podatki iz zadnjih desetih let v Sloveniji kažejo, da se je nasilje v družinah zmanjševalo. Temu so botrovali tudi sprejeta zakonska določila in ukrepi nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini. Vsekakor je pomembno, da je v času drugačnih okoliščin (kot je pandemija) potrebno nameniti večjo pozornost odkrivanju nasilja v družini in žrtvam omogočiti, da brez strahu pred morebitnim storilcem opozorijo na to.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje, pandemija, Covid-19, umori
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 252; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (931,92 KB)

5.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Ključne besede: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1003,49 KB)

6.
Prikrita oblika nasilja - cyberbullying
Darko Faflek, 2021, magistrsko delo

Opis: Dandanes zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij živimo bistveno drugače kot pred desetletji. Čezmerni uporabi elektronskih naprav so podvrženi predvsem mladi. Razvoj novih tehnologij in uporaba teh, sta prinesla veliko prednosti, žal pa tudi veliko negativnih posledic. Med katere štejemo spletno nasilje. Spletno nasilje iz različnih poimenovanj domačih in tujih avtorjev lahko opredelimo kot nasilje, v katerem se storilci poslužujejo nadlegovanja, ustrahovanja, trpinčenja, izsiljevanja in zalezovanja. Napadalci se lahko pri tej obliki nasilja, poslužujejo ene ali več omenjenih oblik nasilja in izvajajo na način ponavljajočih in ne ponavljajočih se dejan. V pomoč so jim različne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kot so: mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki. Razne omrežne in druge povezljivosti z napravami in aplikacijami pa jim omogočajo, da svoja dejanja/napade izvajajo hitro, prikrito in preudarno. V številnih primerih mladi tako pozabljajo na ključen dejavnik varnost. V raziskovalnem delu smo iskali odgovore, ali mladi prepoznajo spletno nasilje med svojimi vrstniki, ali obstaja razlika med fanti in dekleti v tem, komu bi se zaupali, če bi bili žrtev spletnega nasilja, koliko ur dnevno preživijo na spletu, na katerih socialnih omrežjih imajo aktiven profil, katere elektronske naprave uporabljajo, koliko časa v povprečju porabijo za določene aktivnosti, (na primer za prebiranje elektronske pošte, gledanje videoposnetkov, delo za šolo in brskanje po spletu), v kolikšni meri jim določeno vedenje predstavlja spletno nasilje. Rezultati, ki jih je prinesla raziskava, po eni strani prinašajo zaskrbljenost po drugi strani pa omogočajo boljši vpogled v spletno nasilje med slovensko populacijo mladih in nadaljnjo analizo na področju spletnega nasilja.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, mladi, spletni prostor, posledice, kazen
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Odnos slovenske družbe do nasilja v družini
Mia Slapšak, 2021, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah
Mateja Napret, 2021, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

9.
Medvrstniško nasilje na osnovnih šolah v Kamniku
Andrejka Drolc, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo spoznali teoretični in raziskovalni vidik medvrstniškega nasilja. Na nasilje v šolah vplivajo različni dejavniki (ekonomski status, družbeni status, videz …). V šolah je mogoče zaznati veliko tipov in oblik nasilja. Poleg medvrstniškega nasilja zaznamo tudi nasilje učencev nad učitelji, ki je dokaj pogost pojav (razni vzdevki učiteljem, motenje pouka …). Med najpogostejše tipe vrstniškega nasilja štejemo fizično ali verbalno nasilje, psihično nasilje, ekonomsko nasilje, rasistično in spolno nasilje ter dokaj novo in zelo razširjeno spletno nasilje, ki je po mnenju strokovnjakov samo podaljšek nasilja, ki se dogaja v šolah. Otroke, ki so žrtev nasilja, prepoznamo predvsem po prestrašenosti. Žrtve postanejo predvsem zato, ker so izolirani in osamljeni ter na nasilje odreagirajo z jokom. Medtem ko je nasilnež učenec, ki je nasprotje žrtvi, je videti močnejši ter je samozavesten z veliko prijateljev. Pri nasilju so ključni tudi opazovalci, saj so velikokrat oni tisti, ki še dodatno spodbujajo nasilje. Vzrok za izvajanje nasilja je v večini primerov posledica neurejenega domačega okolja ali osebnih težav (družinsko nasilje). Pri preventivi nasilja mora biti šola strokovna in mora otroku priti naproti v primeru težav, tudi ko gre za sankcioniranje povzročiteljev, se je treba držati določenih pravil in protokolov. Na področju preventive in izobraževanja otrok o nasilju deluje zelo veliko neprofitnih in nevladnih organizacij, ki sporočajo, da nasilje ni rešitev, temveč težava, ki jo je treba odpraviti. Skozi analizo pa smo ugotovili, da je več nasilja prisotnega na mestnih šolah in da se fantje nagibajo k fizičnemu nasilju, dekleta pa k psihičnemu nasilju. Opazili smo, da se največ nasilja pripeti na šolskih hodnikih ali stopniščih. Žrtve o tem, da so tarča nasilnih učencev, največkrat poročajo prijateljem ali delavcem na šoli. Iz analize lahko tudi potrdimo, da učitelji dobro delajo na preventivi nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, Kamnik, mladostniki
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (796,20 KB)

10.
Stališča in strokovne izkušnje pedagoških delavcev na področju obravnave zlorabe otrok
Valentina Matuš, 2021, magistrsko delo

Opis: Pedagoški delavci imajo pomembno vlogo v otrokovem času izobraževanja in vzgoje. Poleg učenja, načrtovanja, ocenjevanja, svetovanja imajo še nalogo spremljati otrokov razvoj. Vsaka otrokova sprememba je takoj vidna, pa naj bo dobra ali slaba. Otroci prihajajo iz različnih družin. Otrok bi se naj v družini počutil varnega in sprejetega, vendar se žal zgodi tudi to, da je družinsko okolje za otroka nasilno in neprimerno. Zato se naloga pedagoških delavcev dotika tudi znanja o prepoznavanju znakov nasilja in posledic ter primernega ukrepanja ob sumu nasilja. V magistrski nalogi bodo tekle besede o nasilju in sumu zlorabe, v teoretičnem delu bomo podrobneje predstavili tudi eno izmed oblik nasilja – zanemarjanje, predstavljena bo tudi vloga učitelja oz. strokovnih delavcev, kako ravnati v primeru prepoznave znakov nasilja. Preučili bomo tudi, kakšna so znanja, mnenja in strokovne izkušnje pedagoških delavcev o tej problematiki. Namen empiričnega dela je raziskati znanja in strokovne izkušnje pedagoških delavcev na področju zlorabe otrok. Vzorec raziskave zajema 140 strokovnih delavcev iz pomurskih osnovnih šol. Raziskava vsebuje vprašanja o reagiranju na sum trpinčenega otroka, vprašanja o mnenju, ali je izobraževanje dajalo dovolj poudarka zlorabam otrok, ter vprašanja, kjer strokovni delavci podajo svoje mnenje in stališče.
Ključne besede: zloraba, nasilje, zanemarjanje, posledice, pomoč otroku
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici