Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ob vse večji digitalizaciji sveta in popularnosti družbenih omrežij ter spletnih strani, po drugi strani vse zgodnejšemu prejemu prvih elektronskih naprav z dostopom do interneta, se soočamo s vse večjim pojavom spletnega spolnega nasilja. Otroci so zanj pogosto premalo opolnomočeni in prepuščeni sami sebi v soočanju z njim. Namen magistrskega dela je ugotoviti ali osnovnošolci doživljajo in prepoznajo spletno spolno nasilje. V teoretičnem delu smo definirali in opisali spolno, spletno in spletno spolno nasilje. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali učenci spletno spolno nasilje dojemajo kot problem, ki se jim dogaja. Zanimalo nas je tudi kakšne oblike tega nasilja doživljajo, kje, kako se ob tem počutijo, kdo ga povzroča in kakšne posledice ima. V raziskavi je sodelovalo 174 učencev. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično značilna povezava v urah, preživetih na elektronskih napravah z dostopom do interneta, in doživljanjem nekaterih oblik spletnega spolnega nasilja. Ugotovili smo, da dekleta ob doživljanju te oblike nasilja občutijo težje občutke, nasprotno, dečki spletno spolno nasilje dojemajo veliko manj emocionalno. Raziskava je pokazala povezavo med aplikacijami oz. spletnimi stranmi, ki jih osnovnošolci uporabljajo, in povzročiteljem spletnega spolnega nasilja. Zadnja ugotovitev raziskave je, da se dekleta pogosteje zavedajo hudih posledic spletnega spolnega nasilja, kot dečki.
Ključne besede: spletno spolno nasilje, spletno nasilje, spolno nasilje, osnovnošolci, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 59; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Protesti t. i. »arabske pomladi« so se pričeli leta 2010, vendar se je v ozadju prebujajočih se dogodkov zrcalila dolgoletna pestra zgodovina držav, ki je med drugim vključevala avtoritarne voditelje, ki so prezirali potrebe in želje svojih ljudi. Ljudje so naposled le prišli so spoznanja, da so ravno oni tisti, ki se lahko uprejo, ki imajo dejansko moč doseči spremembe na oblasti in nenazadnje tudi življenjskih razmer, zato so se zavestno odločili svoje spoznanje udejanjiti pred očmi javnosti, in sicer s protestnimi shodi. Protesti arabske pomladi so bili organizirani v številnih arabskih državah, mi pa smo se odločili v analizo vključili le tri ključne, in sicer Tunizijo, Egipt in Libijo. Vzroki za arabsko pomlad so bili predvsem ekonomski in socialni. Dogajanja v času konflikta so bila zelo pestra, predvsem pa nasilna, saj so nasilje izvajale tako varnostne sile držav kot tudi protestniki, kar je povzročilo veliko smrtnih žrtev, veliko ljudi pa je utrpelo telesne poškodbe. V Tuniziji in Egiptu so protesti pripeljali do revolucije, medtem ko so v Libiji botrovali k nastanku državljanske vojne. Voditelji teh držav so se na proteste odzvali tako, da sta voditelja v Tuniziji in Egiptu protestnike želela pomiriti z raznimi obljubami, medtem ko je voditelj v Libiji spodbujal nasilje med svojimi podporniki in uporniškimi silami. V nobenem od omenjenih primerov protestniki niso odnehali, ravno nasprotno, s protesti so nadaljevali, saj so bili trdno odločeni, da bodo po številnih letih življenja v slabih razmerah končno dosegli tisto, kar so si zadali. Kljub pestremu dogajanju, zagnanosti protestnikov in sprva vidnemu uspehu tistih protestnikom, ki jim je v svojih državah uspelo zrušiti režim, so protesti arabske pomladi povzročili veliko neprijetnih posledic, med drugim tudi takih, ki jih ljudje sploh niso pričakovali. Namreč namesto vsesplošnega izboljšanja življenjskih razmer je bilo med ljudmi zaznati veliko nezadovoljstva tudi na političnem področju, zabeležen je bil velik upad gospodarstva, vztrajno pa se je nadaljeval val protestov in nasilja, vključno s prisotnostjo varnostnih in drugih izzivov.
Ključne besede: arabska pomlad, protesti, nasilje, Tunizija, Egipt, Libija, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola je danes eden največjih humanitarnih izzivov. Pojavlja se v različnih oblikah in v različnih situacijah in kontekstih po vsem svetu. Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ni problem, povezan z nesrečami in konflikti. Nasilje v intimnem partnerju je ena najpogostejših vrst spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, z napadi, grožnjami, zanemarjanjem in posilstvom, ki se dogajajo v domovih in na drugih mestih, kjer bi morali biti ljudje varni. Trgovina z ljudmi, zgodnje poroke in prisilna prostitucija so prav tako oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, tako kot druge oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, pojavljajo se med nesrečami in izrednimi razmerami, vendar niso neposredno povezane z njimi in se lahko pojavijo kadar koli in kjer koli. Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola pušča globoke brazgotine na preživelih, družinah in skupnostih ter sekundarno preživelih žrtvah1 spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. To je zelo razširjena težava z resnimi čustvenimi in socialnimi posledicami, ki vpliva na dolgotrajen proces okrevanja, kar vodi v dolgotrajen stres, zdravstvene zaplete, invalidnost in celo smrt. Zato je potrebno učinkovito izvajanje že obstoječih politik in praks ter razvoj novih mehanizmov, ki bodo vodili k zaščiti in preprečevanju nasilja nad ženskami.
Ključne besede: nasilje na podlagi spola, javni red in postopek, nasilje v družini, Istanbulska konvencija.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 182; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Nasilje se odvija vsakodnevno na različnih nivojih družbe. Najpogosteje se izvaja nad marginaliziranimi deli družbe, kamor spadajo tudi LGBTQ+ osebe. Nasilna dejanja se dogajajo na grobem fizičnem kot tudi psihičnem nivoju. Posamezniki ali skupine, ki sprejemajo heteronormativnost kot edino sprejemljivo, zavedno ali nezavedno, prizadenejo LGBTQ+ pripadnike in jih odrivajo na rob družbe ter to pozicijo tudi vzdržujejo. Posledice nasilja lahko LGBTQ+ osebe nosijo s seboj vse življenje. Te jim onemogočajo vključitev v širšo družbo na sprejemajoč in spoštljiv način. Mnoge države regulirajo področje diskriminacije in poskušajo na mnoge načine usmeriti družbo v enakovredno obravnavanje LGBTQ+ oseb in ostalih marginalnih skupin. Pri obravnavanju LGBTQ+ tematik se Republika Slovenija ravna po direktivah Evropske unije. Na mnogih področjih je v primerjavi z najnaprednejšimi evropskimi državami v zaostanku.
Ključne besede: LGBTQ+, nasilje, mikroagresija, posledice nasilja, diskriminacija, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Ključne besede: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 609; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,60 MB)