1. Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (1945-1947) : magistrsko deloAne Marie Herceg, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan odnos britanskih zasedbenih oblasti do Slovencev na avstrijskem Koroškem v obdobju med letoma 1945 in 1947, pri čemer se osredotoča na čas do Londonske konference januarja 1947, ko je bila tema pogovorov avstrijsko-jugoslovanska razmejitev. Pri tem so bili upoštevani objavljeni dokumenti ameriške in britanske diplomacije ter neobjavljeni primarni viri, ki jih hranita Britanski državni arhiv (The National Archives) v Kew-Londonu in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Za raziskavo so bili analizirani tudi avtobiografski zapisi, spomini pripadnikov slovenske manjšine ter poročanja časopisov različnih političnih usmeritev – projugoslovanskih in proavstrijskih. Namen magistrskega dela je bil osvetliti elemente nasilja, ki v tem obdobju še niso bili temeljito raziskani. Z analizo iz t. i. tretje strani in pričevanj koroških Slovencev delo prikaže različne oblike nasilja na podlagi izbranih primerov. Povojno obdobje je bilo za urejanje manjšinskih pravic Slovencev eno najzahtevnejših, saj je bila Avstrija razdeljena na več okupacijskih con, pri čemer je Koroško upravljala britanska zasedbena oblast. Ta je Slovencem sicer zagotavljala določene pravice in svoboščine s pobudami, kot so izdaja slovenskega časopisa Koroška kronika, predvajanje radijskih oddaj v slovenščini, spodbujanje kulturnega udejstvovanja ter postopna denacifikacija. Kljub temu pa so počasno ukrepanje, neodločnost ali celo sodelovanje z (nekdanjimi) nacisti s strani britanskih oblasti prispevali k izvajanju določene mere represije in nasilja. Čeprav so bili Britanci in njihovi politični predstavniki v Avstriji seznanjeni z nasiljem nad Slovenci, so z neukrepanjem zasledovali politiko čimprejšnje stabilizacije Avstrije in germanizacije.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, Koroška, britanska zasedbena oblast, 1945–1947, nasilje, manjšina.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 20; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Spolno nasilje nad otroki in mladostniki v obdobju interneta in socialnih omrežij : magistrsko deloAnja Zorman Puher, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko preteklega spletnega spolnega nasilja med študenti slovenskih univerz. Nasilje na internetu je kompleksen pojav, ki prizadene veliko mladih in pusti dolgotrajne posledice. V teoretičnem delu naloge so opredeljeni ključni pojmi, kot so spolno nasilje, njegove oblike in posledice za otroke in mladostnike. Posebno pozornost smo namenili spletnemu nadlegovanju, spletnemu spolnemu izsiljevanju, neželenemu pošiljanju spolnih vsebin in drugim oblikam spletnega nasilja. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo izkušenj študentov s spletnim spolnim nasiljem. Raziskava je temeljila na vzorcu 182 študentov različnih fakultet. Rezultati so pokazali, da je 35 % udeležencev izkusilo neko obliko spletnega spolnega nasilja. Nadaljnje ugotovitve so razkrile, da so ženske statistično značilno bolj izpostavljene spletnemu spolnemu nasilju kot moški, kar potrjuje spolno diferenciacijo tveganja. Raziskava je prav tako potrdila, da največji delež spolnega nadlegovanja ali zlorabe na spletu doživijo mladostniki med 15. in 19. letom, kar poudarja ranljivost te starostne skupine. Analiza je pokazala šibko pozitivno korelacijo med povečanjem starosti in prvo izpostavljenostjo nasilju. Glede na to, da se bo večina otrok in mladostnikov v svojem življenju srečala z neko obliko spletnega spolnega nasilja, je po našem mnenju nujno, da se ozaveščanje o nevarnostih vključi kot obvezna komponenta izobraževalnih programov.
Ključne besede: spolno nasilje, spletno spolno nadlegovanje, spletna spolna zloraba, otroci, mladostniki, socialna omrežja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1014,34 KB) |
3. Medvrstniško nasilje v osnovni šoli : magistrsko deloSara Smerdel, 2024, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot fizični, verbalni, psihološki napad ali ustrahovanje v fizično - psihološko neenakem okolju, ki se izvaja namerno, prostovoljno in sistematično v presledkih proti šibkejšim vrstnikom z namenom povzročiti strah in tesnobo ter škodo pri žrtvi. Pojavlja se med otroci in mladostniki na vseh stopnjah izobraževanja. Največje tveganje je v skupini mladostnikov med 13 in 15 letom. Za medvrstniško nasilje je značilna socialna izključenost ter fizično in verbalno ustrahovanje. Pri nasilju ločimo neposredno ali vidno nasilje, ki se kaže v verbalnem in fizičnem nasilju in posredno, manj vidno nasilje, kjer prednjači socialna izključenost. Dejavniki, ki prispevajo k ustrahovanju so na splošno razdeljeni v tri glavne skupine: individualni, družinski in šolski. Medvrstniško nasilje v šoli ima močan vpliv na učne dosežke učencev in na njihovo fizično in psihično zdravje, kar se lahko nadaljuje tudi kasneje, zato mora biti ugotavljanje vzrokov za medvrstniško nasilje v šolah in izvajanje učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje primarna naloga vseh, saj bomo le tako dosegli, da otroci in mladostniki ne bi bili žrtve medvrstniškega nasilja.Teoretična izhodišča so uporabljena na raziskavi pojavnosti medvrstniškega nasilja med učenci od 5. do 9. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Osnovne značilnosti medvrstniškega nasilja med učenci ne odstopajo bistveno od splošnih ugotovitev, ki veljajo za večino osnovnih šol. Medvrstniškemu nasilju je bilo vsaj enkrat izpostavljeno več kot tri četrtine dijakov, od teh le malo več kot 8 odstotkov večkrat na teden. Petina dijakov z nasiljem ni imelo stika. Med učenci prevladuje verbalno nasilje, fizičnega nasilja je malo in presenetljivo, ob veliki razširjenosti rabe elektronskih naprav in družbenih omrežij, le to ni pogosto orodje za izvajanje medvrstniškega nasilja. Tako učenci kot učitelji težavo prepoznavajo in so tudi pripravljeni v šolskem okolju biti dejavni pri omejevanju in izkoreninjanju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, napadalci, opazovalci, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,92 MB) |
4. Ukrepanje v primeru amok situacije v šoli : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Pirc, 2024, diplomsko delo Opis: Pogosto varnost jemljemo kot samoumevno dobrino o kateri začnemo razmišljati šele takrat, ko jo izgubimo oziroma nam je omejena. Varnostni izzivi in varnostni dogodki so v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse pogostejši. Če je v preteklosti veljajo, da se streljanja v šolah pojavljajo le v Združenih državah Amerike, kjer je orožje dosegljivo praktično vsem, se je to v zadnjem desetletju konkretno spremenilo. Kar nekaj amok dogodkov se je zgodilo tudi na območju Evrope. Šole so prve institucije, ki so seznanjene z medvrstniškim nasiljem. Za naše vzgojno-izobraževalne zavode velja, da se v njih strokovni delavci pretežno poslužujejo mehkih veščin, ki so potrebne za preprečevanje nasilja in posledično amok dogodkov. Med te veščine uvrščamo predvsem preventivne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja ter pozitiven zgled strokovnih delavcev mladim. Pa vendar je področje nasilja izjemno široko in tako ga je potrebno tudi naslavljati. Pri tem mora veljati, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo in da je za uspešno omejevanje in morebitno reakcijo ob pojavu le tega, potrebna usklajenost na relaciji šola – starši ob podpori vseh zunanjih institucij, kot so policija, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in drugi. Velik delež vpliva na učence predstavlja tudi celotna družba, ki lahko s svojimi negativnimi zgledi in vplivi, posameznika potisne do tiste točke, ko je njegova negativna reakcija lahko tudi strelski pohod po šoli z namenom ubiti in raniti čim več ljudi brez obžalovanja. V takšnih primerih je izjemno pomembna dobra pripravljenost zaposlenih v šolah ter njihovo brezpogojno sodelovanje z ostalimi deležniki pri reševanju omenjene situacije. Za takšno sodelovanje so potrebna izobraževanja in skupna urjenja, potrebo po katerih izražajo tudi ravnatelji šol.
Ključne besede: nasilje, amok, vzgojno-izobraževalne ustanove, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. 1. konferenca Celovito zagotavljanje varnosti v organizacijah : varnost in zdravstvene institucije, zbornik povzetkov2024, zbornik Opis: Izhodišče konference je poudariti pomen celovitega zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah. Osrednji temi konference sta varnost v zdravstvenih institucijah, tudi z vidika aktivnosti korporativne varnosti, ter pomen koncepta »eno zdravje« za zagotavljanje kakovosti javnega zdravstva. Zagotavljanje varnosti zaposlenih v zdravstvenih institucijah je predpogoj za varno in kakovostno obravnavo pacientov. Pomembno vlogo pri tem ima korporativna varnost, prilagojena organizaciji in področju, ki poleg varnosti za zaposlene in stranke temelji tudi na kakovostnem obvladovanju varnostnih tveganj in groženj v zdravstvenih institucijah. Koncept enega zdravja pomembno dopolnjuje pristope zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah. Eno zdravje je inkluzivni in večsektorski pristop, ki deluje na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni s ciljem doseganja optimalnih zdravstvenih rezultatov. Poudarja medsebojno povezanost med ljudmi, živalmi, rastlinami in njihovim skupnim okoljem.
Ključne besede: eno zdravje, korporativna varnost, nasilje, javno zdravje, varnost, zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 21.08.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 12
Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Nasilje nad moškimi v intimnopartnerskih razmerjih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNeli Klun, 2024, diplomsko delo Opis: Nasilje je namerna uporaba fizične sile, moči ali grožnje s fizično silo ali močjo proti drugi osebi, skupini ali skupnosti. Ena izmed vrst nasilja je nasilje nad moškimi, ki se dogaja na delovnem mestu, v vojnih območjih, zaporih in družini oziroma intimnopartnerskem razmerju. Iz pregleda literature je razvidno, da so moški v intimnopartnerskem razmerju lahko žrtve psihičnega, fizičnega, ekonomskega in spolnega nasilja ter zanemarjanja in zalezovanja, skrajna oblika nasilja je umor. Povode za nasilje lahko vidimo v dinamiki odnosa med žrtvijo in storilcem, saj je nasilje v nekaterih primerih odziv na lastno viktimizacijo. Storilke so običajno stare od 40 do 44 let. Za njih je značilno disfunkcionalno odraščanje (npr. pretekla viktimizacija), težave z duševnim zdravjem, doživljanje stresa, pomanjkanje komunikacijskih veščin in zloraba alkohola. Žrtve so stare od 35 do 54 let. Nekatere žrtve so bile v preteklosti (ne)posredne žrtve nasilja v družini, pogosto pa imajo zdravstvene težave.
V diplomskem delu nas je zanimalo, katera vrsta nasilja nad moškimi v intimno partnerskih razmerij je najpogostejša v Sloveniji, ali obstaja povezanost med spolom in doživljanjem intimno partnerskega nasilja in, ali obstaja povezanost med spolom in vrsto intimnopartnerskega nasilja, ki ga oseba doživlja. Za analizo smo uporabili sekundarne podatke iz že izvedene raziskave o nasilju v zasebnem okolju v letu 2020 in opravili statistične analize. Pri 5 % tveganju smo ugotovili, da manj kot 50 % moških razkrije psihično nasilje, da obstaja povezanost med spolom in doživljanjem intimnopartnerskega nasilja in da obstaja povezanost med spolom in vrsto intimnopartnerskega nasilja, ki ga oseba doživlja.
Ključne besede: nasilje nad moškimi, intimnopartnerska razmerja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 72
Celotno besedilo (791,66 KB) |
8. Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloTinkara Koračin, 2024, magistrsko delo Opis: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.
Ključne besede: socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, medvrstniško nasilje, zaznana opora, negotovost zaradi socialnega položaja, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 24
Celotno besedilo (742,02 KB) |
9. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi v urgentnem centruMartina Bobič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu s strani pacientov in svojcev predstavlja globalno skrb po vsem svetu. V zadnjih letih prihaja do porasta tako verbalnega kot fizičnega nasilja v urgentnih centrih. Urgentni centri so opredeljeni kot delovišče z visokim tveganjem za nasilje in zaposleni v urgentni dejavnostni so med najbolj izpostavljenimi nasilju in stresu. Namen magistrskega dela je raziskati nasilje nad zaposlenimi v urgentnem centru.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 70 anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med izvajalce zdravstvene nege v urgentnem centru v splošni bolnišnici. Za obdelavo podatkov smo uporabili t-test za dva neodvisna vzorca in ANOVA-test za ugotavljanje razlik med več skupinami.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je med zaposlenimi v zdravstveni negi v urgentnem centru v raziskovanem zavodu pogosto prisotno nasilje. Največ zaposlenih v zdravstveni negi se z nasiljem srečuje tedensko. Zaposleni v zdravstveni negi menijo, da do tega v največji meri prihaja zaradi nestrpnosti pacientov in njihovih svojcev ter predolgih čakalnih vrst.
Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je nasilje v urgentnih centrih v porastu tako v svetu kot v Sloveniji. Pomembno je, da se usvojijo pristopi in načini komunikacije s strani zaposlenih v zdravstveni negi, saj se lahko ob tem zmanjša možnost nasilja.
Ključne besede: fizično nasilje, verbalno nasilje, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,45 MB) |
10. |
