| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NASTANEK IN RAZVOJ NARODNO-ZABAVNE GLASBE V KULTURNOZGODOVINSKEM KONTEKSTU NA SLOVENSKEM
Simona Strašnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski seminarski nalogi sem govorila o slovenski narodno-zabavni glasbi, kot po drugi svetovni vojni na novo nastali zvrsti glasbe. Ta glasba iz ljudske glasbe sicer črpa določene ideje, vendar je od nje toliko različna, da teh dveh zvrsti ne gre enačiti. Narodno-zabavna glasba je ob svojem nastanku imela ugodne kulturne, politične, tehnične in druge zgodovinske pogoje, da se je izpopolnjevala in širila. Za to je bil zaslužen predvsem Ansambel bratov Avsenik, ki je v tej glasbi deloval štiri desetletja, postavil njene temelje in jo povzdignil na visoko raven, tudi v tujini. Tega se sodobni izvajalci in glasbeni poznavalci, pa tudi laiki, zavedajo, zato temu glasbenemu fenomenu še vedno priznavajo poseben prostor v zgodovini slovenske glasbe. Ta glasba je tudi pomemben vir identitete Slovencev kot naroda še danes, ko vstopamo v širši evropski prostor. Seveda ima tudi svoje kritike in nasprotnike, a nič ne kaže na to, da bi le-ti kalili njeno splošno priljubljenost med ljudmi. Morda je njena edina "slabost" preusmerjanje pozornosti od pristne, izvirne slovenske ljudske glasbe, ki v njeni senci izgublja zanimanje Slovencev kot ljudstva. Pri izdelavi svoje naloge sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo proučevanja literature in drugih virov.
Ključne besede: narodno-zabavna glasba, ljudska glasba, Ansambel bratov Avsenik, množična kultura, izumiranje ljudske glasbe
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 6320; Prenosov: 1086
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
POMEN NARODNO-ZABAVNE GLASBE V PROGRAMIH JAVNE TELEVIZIJE
Matjaž Kitak, 2011, diplomsko delo

Opis: Glasba je poleg jezika, književnosti, umetnosti pomemben medij za oblikovanje kulturne identitete. V Sloveniji nosi del te vloge narodno-zabavna glasba, ki se neguje in razvija s pomočjo množičnih medijev. Na tem mestu pa največjo odgovornost prevzame javna televizija, ki mora skrbeti za zadovoljitev potreb različnih javnosti s kakovostnim lastnim programom. V diplomskem delu definiramo funkcije in delovanje slovenske javne televizije ter se posvečamo spoznavanju slovenske nacionalne identitete preko fenomena narodno-zabavne glasbe. S pomočjo analize statističnih podatkov o gledanosti narodno-zabavnih vsebin smo ugotavljali, da je ta zvrst glasbe na TV Slovenija dovolj razširjena, vendar manjkajo kakovostni kriteriji, tako imenovano sito, ki loči zrno od plevela.
Ključne besede: javna televizija, narodno-zabavna glasba, kulturna identiteta, javni interes.
Objavljeno: 20.06.2011; Ogledov: 11052; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici