| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
NARODNE MANJŠINE, IZSELJENCI IN ZDOMCI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENIJI
Lucija Jagodič, 2016, diplomsko delo

Opis: Narodnim manjšinam, izseljencem in zdomcem je skupna pripadnost določenemu narodu in njegovi kulturi ter obenem ločenost od obojega, za kar so vzrok bodisi migracije bodisi politična zgodovinska slika. Obravnava narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev pri pouku geografije ne sme biti le doseganje kognitivnih ciljev iz učnih načrtov, kot so na primer usvojitev določenih pojmov, ampak tudi razvijanje razumevanja ter ponotranjanje vrednot, ki te pojme spremljajo. V pričujočem diplomskem delu smo se osredotočili na zastopanost tematike narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev v geografskih učbenikih in učnih načrtih za osnovno šolo ter v gimnazijskem programu za srednje šole. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme, ki spremljajo temo narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev. Analizirali smo učne načrte in učbenike za geografijo. Predstavili smo, kje se tema posredno in neposredno pojavi, ter podali razmišljanja, kje lahko učitelj temo vključi v pouk. Kvantitativno smo prikazali število ciljev, ki se navezujejo na izbrano tematiko. Naredili smo tudi primerjavo slovenskega in hrvaškega učnega načrta za geografijo v gimnaziji. V empiričnem delu smo z vprašalnikom ugotovili, kako tematiko razumejo, sprejemajo anketirani učenci devetih razredov. Ugotovili smo, da je v učnih načrtih za pouk geografije v osnovni šoli in gimnaziji izbrana tema zastopana od sedmega razreda pa vse do zadnjega letnika gimnazije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da anketirani učenci iz obmejnih šol nimajo več znanja o izbrani tematiki kot anketirani učenci iz šol v notranjosti Slovenije. To dokazuje, da se kakovost znanja med različnimi območji Slovenije izrazito ne spreminja.
Ključne besede: narodne manjšine, izseljenci, zdomci, učbeniki in učni načrti za geografijo. 
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 647; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
Vpliv državnih meja na družbeno geografski razvoj Prekmurja
Ludvik Olas, Božidar Kert, 1993, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Državne meje so vedno imele negativen vpliv na razvoj Prekmurja. Prekinile so prometnice, ustvarile dvolastništvo in narodnostne manjšine.
Ključne besede: Prekmurje, regionalni razvoj, meje, dvolastništvo, narodne manjšine
Objavljeno: 16.05.2017; Ogledov: 250; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Kreacja mniejszości narodowościowych i problem identyfikaciji jednostki
Regina Wojtoń, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Oblikovanje narodnih manjšin in problem identifikacije posameznika: Grenki med Andreja Skubica Prispevek, katerega tema je način predstavitve narodnih manjšin v romanu Andreja Skubica Grenki med, je poskus identifikacije pravega junaka romana. V času globalizacije se teh problemov loteva tudi leposlovje. Da bi dosegli želeni cilj, si avtorji zamišljajo svet in vanj umeščajo glavne like, ki jih lahko analiziramo z različnih vidikov. Ker imajo literarni liki obravnavanega romana težave z lastno identiteto, ne znajo enoumno opredeliti svoje družbene in narodne pripadnosti.
Ključne besede: slovenska književnost, migracije, globalizacija, narodne manjšine, Andrej Skubic, Grenki med
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 190; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (248,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Miejsce standardu burgenlandzkochorwackiego wśród języków indoeuropejskich
Artur Ślęzak, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Mesto standardnega jezika gradiščanskih Hrvatov med indoevropskimi jeziki Jezik gradiščanskih Hrvatov se je razvil iz severozahodnih hrvaških dialektov med 15. in 17. stol., zato gradiščanski Hrvati ob čakavskem in štokavskem narečju govorijo tudi kajkavsko narečje (zahodna Madžarska). Za ta narečja so značilni številni arhaizmi, obogatena pa so tudi z mnogimi neologizmi. Jezik gradiščanskih Hrvatov je standardiziran v obsežni slovnici Gradišćanskohrvatska gramatika (Željezno 2003).
Ključne besede: gradiščanski Hrvati, hrvaščina, slovnica, narodne manjšine
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 138; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (229,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Uporaba uradnih jezikov v sodnih postopkih na manjšinskih območjih v Republiki Sloveniji
Nežka Kajzer, Sara Krajnc, Barbara Smogavc, Sergeja Smogavc, 2015, strokovni članek

Opis: Ta razprava obravnava problematiko uporabe italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov v sodnih postopkih na območjih Republike Slovenije, kjer sta jezika določena kot uradna jezika. Avtorice ugotavljajo, da obstajajo pravne podlage, ki bi morale na omenjenih območjih dopustiti uporabo uradnih jezikov vsakomur, vendar pa praksa slovenskih sodišč pri tem ni enotna. Predvsem na območju italijanske manjšine sodišča preverjajo tudi narodnost vlagatelja, čeprav za takšno preverjanje ne obstajajo nobeni izdelani kriteriji.
Ključne besede: Slovenija, narodne manjšine, jezikovne manjšine, jezikovne pravice, uradni jezik, sodišča, sodni postopek, manjšinski jeziki, narodnost, Koper, Capodistria, Lendava, Lendva
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (364,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici